HANS CHRISTIAN ANDERSEN ... Hans Christian Andersen ... se je rodil leta 1805 v mestecu Odense na danskem otoku Fyn. Bil je sin revnega čevljarja, ki je postal oče, ko mu je bilo 22 let. Njegova mati je bila precej starejša in nezakonski otrok iz zelo revne družine. Njen portret je Hans Christian Andersen poetično prikazal v pravljici Deklica z vžigalicami. Tudi po očetovi strani niso bili premožni. ... Kljub revščini je bil Hans zaželen in ljubljen otrok. Mati bi zanj naredila vse. Vzgajala ga je ob pomoči ljubeče babice, ki jo je upodobil v liku babice v Snežni kraljici. Tudi oče se je veliko ukvarjal z njim ... Sanjav otrok ... Hans je bil že kot otrok zasanjan in poln domišljije. Intenzivno je doživljal svet in ga natančno opazoval. ... Veljal je za nenavadno bistrega otroka in ljudje so verjeli, da zaradi tega ne bo mogel dolgo živeti. ... Skoraj nikdar se ni družil z drugimi dečki, doma pa je imel dovolj igrač, ki mu jih je naredil oče. Bil je čudno sanjav, pogosto je hodil s trdno zaprtimi očmi. Odrasli so mislili, da slabo vidi ... Gledališče, vedeževalka in ognjemet Ko je bil star enajst let, mu je umrl oče. Ker je bila mati revna, je moral v šolo za reveže. Tam učitelji niso bili nič kaj prijazni in otrok niso veliko naučili. Zato se je mali Hans raje igral gledališče pod drevesom, izdeloval lutke in jim šival obleke. Rad si je izmišljal zgodbice ... Po spletu srečnih naključij je postal statist v kraljevem gledališču iz Kobenhavna, ki je neko poletje gostovalo v njegovem kraju. Dvoma ni bilo več. Njegova prihodnost je v gledališču. Mama je hotela, da bi se izučil za krojača in si tako služil kruh. Prosil jo je, naj ga pusti v gledališču, da bo lahko poskusil svojo srečo in postal slaven. Mama se je upirala, a ker je Hans silil med igralce, je šla po nasvet k vedeževalki. Ta ji je prerokovala, da bo nekoč zaradi njenega sina v Odenseju še ognjemet ... Vera v nenavadno usodo Ko je bil star štirinajst let, se je v birmanski obleki in z nekaj groši v žepu odpravil v Kobenhaven. V velikem mestu ni poznal nikogar. Uspelo mu je, da se je predstavil nekaterim znanim umetnikom tistega časa in tako je prišel v gledališče. Najprej se je učil za igralca, leto dni je obiskoval šolo petja in plesno šolo, a uspehov ni bilo. Pisal je pesmi, drame in tragedije ... Dobil je zaščitnike in štipendijo. Poslali so ga v šolo. Šolska leta so bila zanj zelo težka. ... pozno v noč se je mučil z nalogami... Njegov zaščitnik ga je vzel iz šole in mu omogočil, da se je pripravljal na maturo kot zasebni študent ... Potem je malo pisal in potoval. Kritiki ga niso preveč cenili ... Zajtrk v kraljevi palači Potem je končno prišla slava. Malokdo ve, da je napisal nekaj romanov in gledaliških del, saj so mu svetovno slavo prinesle pravljice. Naenkrat so se mu odprla vrata premožnih ljudi, celo sam kralj ga je vabil na zajtrk ... Ko je obiskal Odense, mu je mesto pripravilo veličasten ognjemet. Zadnja desetletja svojega življenja je bil svetovno znan. A kljub slavi je bil osamljen ... Pravljice, darilo za vse otroke Hans Christian Andersen je prvi zvezek pravljic izdal leta 1835. Ker niso požele posebnega zanimanja, je skušal pisanje opustiti, vendar so se mu, kot pravi sam, nenehno vsiljevale v njegove misli ... Sam pravi, da je pravljice najraje pripovedoval otrokom. Pripoved je pozneje v svojem jeziku in izrazu prelil na papir tako, kot so jih slišali malčki. Spoznal je, da so njegove pravljice sprejemali različno stari ljudje ... Slovenci smo se z njim prvič srečali v letih 1858/59, ko sta Fran Erjavec in Fran Levstik v Slovenskem glasniku objavila prevode treh njegovih pravljic. Zdaj pravljice Hansa Christiana Andersena poznajo otroci in odrasli po vsem svetu. Svet v njegovih pravljicah je pisan mozaik, prepojen s toploto in ganljivostjo... |