| NADARJENI Ni ustvarjalnosti brez neposlušnosti Dr. Vid Pečjak: "V zadnjih letih sem se veliko ukvarjal z "vadbo" ustvarjalnosti. Žal sem po letu dni prenehal raziskovati, ker me ministrstvo ni podprlo ..." Nadarjenosti je velik del svojega življenja namenil tudi priznani slovenski psiholog dr. Vid Pečjak. Poleg tega področja raziskuje še sinestezijo, psiholingvistiko, medkulturno psihologijo, zgodovino psihologije in politično psihologijo. Med njegovimi dosežki je tudi razvoj teorije mrežaste povezave pojmov ter model upora. ... Številni priročniki spodbujajo neprisiljeno vzgajanje po znani Spockovi naravni poti, ki staršem popolnoma zaupa vzgojo otrok. Opira se na njihovo čustveno moč, predvsem v smislu načela: delati z otrokom in zanj. Številni starši v iskanju otrokove nadarjenosti zanemarjajo to načelo. Prepričan sem, da prisiljevati ni dobro. Celo kadar je ta prijem uspešen, povzroči več škode kot koristi. Seveda lahko otroka prisilite, da se bo vedel po predpisih, a zgubil bo iniciativnost, samostojnost, spontanost; spremenil se bo v lutko, ki počne, kar želijo drugi. Prisiljevanje posebno prizadene ustvarjalnost. Otrok naj se ne obnaša tako, kot se mora, ampak kot se želi. Dober učitelj ali starš zna pripraviti otroka, da preide od načela "moraš" k načelu "želiš", čeprav prehod ni lahek in preprost. Seveda navajanje na samostojnost ne pomeni, da učitelji in starši odrekajo otroku pomoč. Nasprotno, pomoč je potrebna. Uspešen prehod je pomemben tudi za poznejše življenje in uravnavanje družbe. Starša sta prepričana, da je njun otrok nadarjen, želita ga testirati, ne vesta, kako. Testirati ga verjetno ne moreta, ker nimata testov in navodil za testiranje. Kljub temu pa lahko odkrijeta, ali je otrok nadarjen in ustvarjalen. Nadarjen otrok izstopa s svojim znanjem in pronicljivostjo. Probleme rešuje z lahkoto. Teže pa je odkriti ustvarjalnega otroka, saj ta moti okolje. Ustvarjalen otrok se ne vede po šablonah, preseneča z drznimi mislimi, nenavadnimi idejami. Ni tak kot drugi. Svet vidi drugače, po svoje. Ta pogled morda ni pravi, vendar že to, da svet vidi drugače, pričuje o njegovi ustvarjalnosti. Tak otrok ni vzoren, ne odlikuje se z disciplino, je vse prej kot angel. S prisiljevanjem lahko nepopravljivo uničimo to, kar se v njem razvija, zato mu pustimo, da "cveti" po svoje. ... O nadarjenosti na splošno govorimo takrat, ko otrok na posameznih področjih svojega razvoja prekaša vrstnike. Nekateri menijo, da okolje in dednost prispevata pri tem enak delež. Seveda pa je nadarjenosti več vrst. Na katerem področju je pri nas največ nadarjenih otrok? Specifičnim vrstam nadarjenosti pravimo talenti (slikarski, glasbeni, športni). Vsesplošni nadarjenosti pravimo inteligentnost; psihologi govorijo o splošnem dejavniku, posebna oblika nadarjenosti pa je ustvarjalnost, ki ni enovita lastnost, temveč zbir več lastnosti (izvirnost, fluentnost, fleksibilnost). Pri nas je - sodeč po rezultatih - največ športno nadarjenih. Ustvarjalnosti je veliko premalo, k temu pripomore tudi odnos družbe oz. odgovornih predstavnikov družbe do nje. Ustvarjalnost je pomembnejša od drugih nadarjenosti zato, ker je v prvi vrsti od nje odvisen družbeni napredek. ... Vsak učitelj prej ali slej naleti na nadarjenega učenca. To od njega zahteva še posebno dejavnost, pripravo na pouk, učenca je treba dodatno motivirati ... Ali potrebuje nadarjeni učenec nadarjenega učitelja? Vsekakor. Rezultati kažejo, da so pri bolj ustvarjalnih učiteljih tudi učenci postali bolj ustvarjalni. In obratno. Manj ustvarjalni učitelji so oblikovali manj ustvarjalne učence. Za učitelja je pomembno, da nima konfliktov z nadarjenimi učenci, čeprav ga pogosto izzivajo z različnimi vprašanji, svojimi mnenji, prehitrim reševanjem nalog ... Dostikrat učitelj na vprašanje ne zna odgovoriti. V takem primeru je najbolje reči: "Odgovora ne poznam, bom pa doma pogledal v strokovno literaturo in odgovoril prihodnjič." Pri nas že obstaja društvo Mensa, kamor se lahko včlanijo tisti, ki imajo inteligenčni količnik višji od 148. Kakšen je pri nas odnos do inteligentnih ljudi? Društva ne poznam, ker moj inteligenčni količnik ne dosega 148. Sprašujem pa se, kdo jim izmeri inteligentnost, s katerim testom in kakšnim namenom. V Ameriki so nekoč imeli klube genijev, a se niso obnesli, ...
|