OCENJEVANJE ZNANJA IN ZAKLJUČEVANJE OCEN ... POZ naj bi bilo del posodobljenega pouka - a na to se včasih še pozabi, razmišlja mag. Vera Bevc z zavoda za šolstvo. Vse sestavine pouka so namreč zelo prepletene in odvisne druga od druge. Zato bo v prihodnje največji izziv poiskati najboljše oblike in metode POZ, poudarja sogovornica. Preveriti pomisleke Učitelji imajo pri ocenjevanju znanja različna merila in tudi šole se razlikujejo po tem. Vprašanje pravičnosti ocenjevanja je še posebno pereče ob koncu šolskega leta, ko se mladi vpisujejo v nadaljnje izobraževanje. Še bolj bo v ospredju prihodnje šolsko leto, ko nacionalni preskusi znanja ne bodo del meril za vpis v srednje šole. A mag. Vera Bevc poudarja, da so standardi znanja določeni v učnih načrtih in učiteljem je jasno, da učenec, ki jih ne doseže, ne more dobiti zadostne ocene. Spremljava pa bo pokazala, ali so dobro opredeljeni - pojavljajo se namreč pomisleki. O merilih za ocenjevanje temeljnih in zahtevnejših standardov znanja in o pragovih za ocene se učitelji dogovorijo na šolskih aktivih in študijskih srečanjih. Tako primerjajo merila med šolami in jih celo skupaj oblikujejo. A drugo vprašanje je, kaj se dogaja v praksi, pojasnjuje strokovnjakinja ... In kako učitelji razmišljajo o spremembah zakona, ki spreminjajo vlogo Nacionalnih preskusov znanja (NPZ)? Veliko jih meni, da bo čas pokazal, ali je odločitev dobra in ali jo bo treba dopolniti, nam je pojasnila mag. Vera Bevc. A marsikaterega med njimi skrbi, da jih učenci poslej ne bodo jemali resno. Ta pomislek je upravičen, saj bi slabe dosežke očitali učiteljem ... Pogosto manj, več nikoli S kakšnimi težavami se učitelji spoprijemajo pri zaključevanju ocen? Mag. Darko Hederih z Osnovne šole Bratov Polančičev Maribor ugotavlja, da je eno pomembnih vprašanj to, ali so ocene v redovalnici res enakovredne. Po zakonu bi namreč morale biti. A učitelj vendarle ve, da imajo ustne in pisne ocene, ocene za plakat, referat, recitacijo pesmice ... različno težo in to lahko vpliva na odločitev pri zaključevanju ocen. Četudi ne bi smelo. Zato je bolje, da učitelj ocen, ki jih ima za manjvredne, sploh ne vpiše v redovalnico. Sicer pa se učitelji lotevajo tega dela različno. Sogovornik pravi, da znanje najbolje odraža ocena, ki jo je otrok dobil največkrat. Učenec namreč nikoli ne pokaže več kot zna, manj pa velikokrat. Primerno je uporabljati tudi, denimo, mediano. Tako pogosta aritmetična sredina je po njegovem mnenju precej pomanjkljiva pot za zaključevanje ocen. Zakaj? Učenec, ki ima denimo šest nezadostnih ocen in eno odlično, bi moral imeti zadostno končno oceno, saj je aritmetična sredina ocen 1,57. A učitelju je povsem jasno, da ne zna toliko. Zanimiv je še en primer. Če ima učenec dve nezadostni oceni, dve zadostni, dve prav dobri in dve odlični, bi z aritmetično sredino dobili oceno dobro, torej oceno, ki je ni dobil niti enkrat v šolskem letu. Po njegovih besedah treba upoštevati tudi to, kako so bile ocene pridobljene. Če dobi učenec pri pisnem testu zmeraj slabšo oceno kot pri ustnem ocenjevanju znanja, to pomeni, da mu prvi način ocenjevanja ne ustreza. Učitelj se lahko tedaj mirne vesti odloči, da bo pri zaključevanju ocene bolj upošteval višje ocene. In še na nekaj opozarja. Pravi, da mnogi učitelji ne vedo, da se pri določanju učnega uspeha lahko po zakonu upoštevajo tudi učenčev trud, odnos do dela in to, kaj je prispeval k oddelčni skupnosti. To bi učitelji lahko s pridom izrabili in šolarje uspešneje motivirali za delo. Preveč papirjev in pritiskov Učitelji so zaradi ocen pod precej velikim pritiskom, nam je zaupal ravnatelj mariborske Osnovne šole bratov Polančičev Mladen Tancer. "Še posebno ob koncu leta se nanje obračajo starši in učenci ter skušajo iztržiti kar največ. Najpogosteje tisti, ki se potegujejo za vpis na želeno srednjo šolo. Starši želijo, da ima njihov otrok lepe ocene. Ko prestopi prag srednje šole, hočejo, da ima tudi dobro znanje. A oboje pogosto ni mogoče," je dejal sogovornik. Zmeraj podpre učitelja, če se starši in učenci ne strinjajo z njegovo odločitvijo ... |