ŠOLSKI RED

Premalo strogi?

Z začetki snovanja šolske prenove sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja smo dobili prve pravilnike, ki urejajo življenje na šoli tako, da določajo pravice in dolžnosti učencev, nagrade, pohvale in priznanja, oblike vzgojnih ukrepov ob kršitvah šolskih pravil, preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev. Prej so šole same oblikovale pravila, zato so bila merila, po katerih so obravnavale zasluge in kršitve šolskega reda, zelo različna, pravilniki pa so jih poenotili. Zrcalijo čas, v katerem skušamo odnose urejati demokratično in v duhu varovanja človekovih pravic.

Kljub temu da ministrstvo pravilnike spreminja in jih prilagaja vedno novim razmeram in spoznanjem prakse in stroke, so učitelji z njimi nezadovoljni. Pravijo, da preveč poudarjajo pravice učencev in dijakov (ti to s pridom izkoriščajo), ...

Meje namesto pridig

Letos so na ministrstvu pripravili spremembe in dopolnitve pravilnikov, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev v osnovni šoli (za osemletko in devetletko). Natančneje so opredelili ocenjevanje znanja (devetletka) in uskladili posamezna določila v obeh pravilnikih, nam je povedala Judita Kežman Počkaj, državna sekretarka za osnovno šolo. Oba podzakonska akta naj bi bila izdana in objavljena še pred začetkom novega šolskega leta.

Jure Grgurevič, ravnatelj Gimnazije Šentvid iz Ljubljane in predsednik društva Ravnatelj, nam je zaupal, da so imeli, ko je imela vsaka šola svoj statut, mnoge stvari veliko bolje urejene in tudi disciplinskih težav je bilo precej manj. Vpeljali so točkovni sistem, ... Kršitve so imeli zelo natančno naštete in opredeljene, določili so tudi dolžnosti staršev (redni obiski govorilnih ur in redno opravičevanje), ...Danes je po besedah Jureta Grgureviča slabost pravilnikov v tem, da lažjih in težjih kršitev ne opredeljujejo dovolj občutljivo in jasno, opravičevanje odsotnosti prepuščajo staršem, ki imajo slabo vest, če ne zaščitijo otrok. ...

Sprevržena samozavest

Pogovarjali smo se tudi z ravnateljem Osnovne šole Majde Vrhovnik in predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije Otonom Račečičem. Povedal nam je, da disciplinske težave rešujejo tako, kot veleva pravilnik. Če pride do težjih kršitev, npr. do kraje, skuša z avtoriteto pripraviti učenca, da pojasni dogodke. Ko so še sami določali pravila, so učenci za kazen pomagali hišniku ali v kuhinji. Izkazalo se je, da so bili sicer nemirni učenci pri tem delu zelo uspešni. Pravi, da je danes najbolj pereč problem, da sta liberalizacija sistema in poudarjanje dobre samopodobe posameznika povzročila samozavest, ki se je sprevrgla v agresivnost. Raztegnile so se meje pravic, ... Po njegovem mnenju je poglavitna slabost pravilnika, da preveč poudarja pogovore in administrativne postopke, ki ne učinkujejo pri problematičnih učencih, ampak le pri boljših, ki jim tu in tam spodrsne. ...

Na ministrstvu so v zadnjem času dobili dve pobudi za spremembo Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (podala sta ju Aktiv ravnateljev UE Škofja Loka in Združenje ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije), ki se ujemata z zgornjimi razmišljanji. Tako ravnatelji predlagajo dopolnitev določil, ki opredeljujejo pravice in dolžnosti učencev osnovne šole, obiskovanje pouka in opravičevanje odsotnosti, pohvale, priznanja in nagrade. ...