POGOVOR Z GLAVNIM ŠOLSKIM INŠPEKTORJEM MAG. ALOJZOM ŠIRCEM

Nekateri prikimavajo, a delajo "po starem"

"Anonimne pobude mora inšpektorat po zakonu obravnavati enako kot druge. Težava je, ker v teh primerih inšpektor ne dobi potrebnih dodatnih informacij, ki bi osvetlile primer. Pogosto se tudi izkaže, da so anonimne prijave zlonamerne. Ker pa je vendarle skoraj pol utemeljenih, jih je treba obravnavati zelo resno," pojasnjuje glavni inšpektor mag. Alojz Širec.

... In kaj šolska inšpekcija preverja pri učiteljevem delu?

"Inšpektorji pri rednih nadzorih ne preverjamo učiteljevih pedagoških metod in oblik dela. Ugotavljamo predvsem, ali vodi predpisano dokumentacijo (letno pripravo, uradne knjige, evidence ...), zahteva predpisane učbenike, zakonito izreka vzgojne ukrepe in uporablja zakonito preverjanje in ocenjevanje," je pojasnil mag. Alojz Širec, ki je glavni inšpektor že šesto leto. Njegovo znanje in bogate izkušnje ne presenečajo, saj v šolstvu deluje že 37 let. Bil je učitelj matematike in fizike, ravnatelj osnovne šole, pozneje pedagoški svetovalec na Zavodu RS za šolstvo ...

Ali inšpektorji "obiščete" tudi pouk v razredu?

Po Zakonu o šolski inšpekciji (7. in 13. člen) inšpektor ne obišče pouka, razen če se tako dogovorita z ravnateljem. Drugače je ob pritožbi, ...

Koliko tovrstnih izvedenskih pregledov ste opravili lani, pri katerih predmetih in kdo je bil pobudnik takega strokovnega nadzora?

Inšpektorat sodeluje z izvedenci oziroma izvedenskimi organizacijami (denimo z Zavodom za šolstvo, Centrom za poklicno in strokovno izobraževanje) v desetih do dvajsetih primerih na leto. Doslej smo izvedence za pedagoško področje vključevali predvsem na pobudo inšpektorjev, ki so z njihovo pomočjo rešili pritožbe strokovne narave.

V vrtcih in na šolah ste opravili tudi 270 izrednih nadzorov. Pobud zanje je bilo veliko več kot prejšnja leta. Čemu pripisujete to naraščanje? Tudi delež anonimnih pobudnikov je velik - približno 30-odstoten. Jih obravnavate enako kot druge? So utemeljene?

Res je, da je vedno več pobud za izredni nadzor. Vzrokov je več: inšpektorat deluje po zdajšnjem zakonu šele od leta 1996. Starši, ki so najpogosteje tudi pobudniki za izredni nadzor, prva leta našega inšpektorata niso poznali. Z leti pa so se seznanili z možnostjo, da se nanj pritožijo. ...

Anonimne pobude mora inšpektorat po zakonu obravnavati enako kot druge. Težava pa je, ker v teh primerih inšpektor ne dobi potrebnih dodatnih informacij, ki bi osvetlile primer. ...

V prejšnjih letih je bilo podanih največ pobud za izredni nadzor na srednjih šolah, lani jih je bilo več na osnovnih šolah.

Zaradi česa se pobudniki največkrat pritožijo?

Prijave najpogosteje opozarjajo na kršenje pravic udeležencev izobraževanja. Lani je bilo od 67 ugotovljenih kršitev 44 povezanih s predpisi o ocenjevanju (to je 65,7 odstotka). Najpogostejše kršitve so bile pri ocenjevanju pisnih izdelkov učencev - največkrat so pisni preskusi napovedani prepozno ali sploh niso napovedani, ocenjevanje se kljub slabemu uspehu (več kot tretjina negativnih ocen) ne ponavlja, pisnih preskusov je v istem dnevu in tednu več, kot je dovoljeno, učitelji, predvsem na srednji šoli, spreminjajo vnaprej napovedana merila za pozitivno oceno ...

Ravnatelji in učitelji ugotavljajo, da nekateri pravilniki preveč poudarjajo pravice učencev (kar ti s pridom izkoriščajo), premalo pa njihove dolžnosti. Tu gre prav za Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja. So po vaših izkušnjah njihovi pomisleki utemeljeni?

... Zdi se, da je v zdaj veljavnem pravilniku resnično zamegljena ločnica med vzgojnim ukrepom kot pedagoškim dejanjem in vzgojnim ukrepom kot pravno ureditvijo. Pedagoški strokovni delavci se upravičeno sprašujejo, ali so zahtevni pravni postopki smiselni in potrebni za povsem pedagoško učiteljevo dejanje (denimo opomin, ukor), če se učenec ne vede tako, kot zahtevajo šolske norme. Obenem pa se učitelji večinoma strinjajo, da je treba vpeljati določen postopek in ga tudi spoštovati, ko gre za ukrepe, ki bi povzročili prešolanje učenca ali celo izgubo njegovega statusa.

Na pobudo pedagoških delavcev so na šolskem ministrstvu torej spremenili in dopolnili pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Katere so največje spremembe?

Prve spremembe obeh osnovnošolskih pravilnikov so bile že objavljene. Najpomembnejša novost je določilo, da se pisne naloge, preskusi vrnejo učencem, ...

Ali še vedno velja ena pisna naloga na dan, tri na teden?

Določilo o pogostosti pisanja nalog (ena na dan, dve na teden v osnovni šoli in tri v srednji) ostaja. S to omejitvijo skušamo zagotoviti kakovost in še razumen (znosen) pritisk na učenca. Poleg pisnih nalog je učenec lahko ocenjen še ustno; pri tem pogostost ni omejena s predpisi.

Pri ocenjevanju učitelji opozarjajo, da pravilo, da morajo obvezno ponavljati šolske naloge, kadar je tretjina učencev negativnih, učenci zlorabljajo, saj namenoma pišejo slabo, da bodo lahko ponovno pisali preskuse. Ponavljajo teste samo tisti z negativno oceno ali tudi tisti, ki želijo pridobiti boljšo oceno? Katera ocena šteje? Je učitelj pri tretjini negativnih ocen oziroma več vedno dolžan narediti analizo neuspeha?

Pravila o tem so jasna in temeljijo na strokovnih premislekih. Kadar je uspeh skupinskega ocenjevanja slab (najmanj ena tretjina nezadostnih), je treba premisliti o vzrokih - učitelj mora analizirati, kje so resnični vzroki, zakonodajalec pa zahteva, da se ocenjevanje enkrat ponovi - na osnovni šoli za vse učence, na srednji pa za tiste, ki so pri prvem ocenjevanju dobili nezadostno oceno, in za tiste, ki želijo zboljšati uspeh.

Res pa tudi inšpektorji opažamo, da so opozorila šol o izrabljanju tega določila pogosto upravičena. ...

Kako redne in izredne nadzore sprejmejo ravnatelji in učitelji na šolah ter ravnatelji in vzgojitelji v vrtcih?

Imamo različne izkušnje. Za večino ravnateljev je predvsem redni nadzor priložnost, da tudi s pomočjo inšpekcije evalvirajo svoje delo - vsaj glede zakonitosti poslovanja (v vrtcih in na šolah teh ravnateljev navadno tudi učitelji dobro sprejmejo inšpekcijo). Naročila in priporočila šolskih inšpektorjev so v tem primeru dobrodošle smernice za delo v prihodnje. Je pa tudi precej ravnateljev, ki že vnaprej odklanjajo vsak 'zunanji poseg' in se pri tem sklicujejo na neomejeno avtonomijo ...

Pedagoški delavci pogosto opozarjajo, da so nekateri predpisi nejasno opredeljeni in da dopuščajo različno razumevanje - tudi zato prihaja na šolah do nepotrebnih kršitev. Težave so bile, denimo, s tolmačenjem predpisov o izključevanju dijakov. Kako so ravnale šole?

Res je, da lahko kršitve izvirajo iz dvoumno oblikovanih predpisov. Na nekaj takih primerov je inšpektorat že opozoril. Nekatere predpise so tudi že spremenili.

Ne strinjam se pa, da gre pri izključevanju učencev za nejasne predpise in postopke. Verjetno se nekaterim strokovnim delavcem in ravnateljem zdijo predpisi o tem prezapleteni (od tod bojazen, da bodo v postopku naredili napako), še pogosteje pa se z njimi ne strinjajo. ...

...

Lani ste ugotovili, da je realizacija pouka pri posameznih predmetih na številnih šolah le 80 odstotna. Pričakovali bi, da z novimi učnimi načrti, ki jih je prinesla kurikularna prenova in naj bi bili bolj razbremenjeni, ne bo težav z realizacijo pouka ... Kje, menite, so vzroki za to?

Podatka o tem, v kolikšnem deležu je bil uresničen program, ki temelji na kurikularni prenovi, nimamo. Mi smo preverjali, ali so učitelji izpeljali/uresničili predvideno število ur pri posameznem predmetu, in ugotovili, da jim pogosto to ni uspelo. ...

...

Nekateri šolam očitajo, da pomanjkljivo uresničujejo pravice otrok. Se strinjate z njimi?

Ne! ...

Se tudi ravnatelji in učitelji obrnejo na vas, da bi preverili, ali posamezne zakone in pravilnike pravilno uresničujejo?

Zelo pogosto. ...

...

Ali ravnatelji in učitelji svoje delo ustrezno samoevalvirajo?

O tem nimamo podatkov ...