OBETI ZA POMOČNICE VZGOJITELJIC

O usklajevanju in poenotenju pedagoške prakse z zakonskimi predpisi ter strokovnimi izhodišči dela v vrtcih

Če bomo temeljito spoznali področje in sistematično povezovali razne verificirane opredelitve, je mogoče trdno zakoličiti pedagoško delo vzgojiteljic in predvsem pomočnic vzgojiteljic. Temeljni cilj strokovnih delavk v vrtcu je načrtno razvijati otrokove sposobnosti za opravljanje in obvladovanje različnih dejavnosti oz. spretnosti. Obenem težimo k razvijanju otrokovih psihofizičnih sposobnosti in oblikovanju njegovega pogleda na svet.

Pedagoško delo je lahko neposredno ali posredno. Pri neposrednem ima strokovna delavka stik z otroki (ne da bi bilo vmes karkoli ali kdorkoli); posredno pedagoško delo pa je takrat, ko delavka nima stika z otroki, ter tisto, ki se opravlja, da se omogoči kakovostnejše neposredno delo - gre za strokovno pripravljanje na to, da bo neposredno pedagoško delo učinkovito in uporabno. Zanemarljiv ni tudi obroben namen posrednega dela - to je pridobiti profesionalno samozavest, da se strokovno delo opravi čim bolj z lahkoto in brez spodrsljajev. Kakovostno posredno delo torej osmisli neposredno pedagoško delo.

Spremenjen pedagoški prijem pri vzgoji v vrtcu zahteva od vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, ki so "napredovale" iz imenovanja varuhinje, strokovno prilagajanje. Kaj to pomeni v praksi?

Odgovorno in resno

Vzgojno-izobraževalno delo se je začelo pojmovati odgovorno in resno, prijem je postal temeljitejši in bolj poglobljen. Od pedagoških delavk se z uvajanjem novosti zahteva in pričakuje tudi večja strokovna usposobljenost in tekoče vpeljevanje priporočljivih sprememb v vsakodnevno prakso.

Zakon o vrtcih v 41. členu govori o delovnih obveznostih vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja. Vzgojiteljevo delo obsega pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in udejanjanje vzgojnega dela ter delo s starši in sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu. Pomočnik/ca pri opravilih le sodeluje, pri organizaciji življenja in dela pa ne sodeluje na ravni vrtca, temveč le na ravni oddelka. Opravlja tudi razne naloge, povezane z dejavnostmi vrtca, denimo, nepedagoška opravila, kot so šivanje, čiščenje in podobno, pa tudi nadomeščanje tehničnega osebja.

V tem zakonu je opredeljeno, da vzgojiteljevo (neposredno pedagoško) delo z otroki ne sme presegati 30 ur na teden, pomočnika vzgojitelja pa 35 ur. Vzgojiteljica ima torej obveznih deset ur posrednega dela, pomočnica vzgojiteljice pet ur. Dnevno sta to povprečno dve uri za vzgojiteljico in ura za pomočnico vzgojiteljice.

Njuni vlogi kurikulum opredeljuje celostno. Odrasli v vrtcu delujejo s svojim vedenjem spodbudno in pomirjajoče, vljudnost in spoštovanje v njihovi komunikaciji in vedenju je zgled za otroke. Vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali druga odrasla oseba, ki lahko sodeluje pri vzgojnem procesu, je ves čas (to je 6 ur na dan vzgojiteljica in 7 ur pomočnica vzgojiteljice) z otroki in med otroki. Pričakuje se, da strokovne delavke ustvarjajo prijazno ozračje medsebojnega zaupanja, s čimer otroka spodbujajo k odprtosti in želji po izražanju, kajti le varen in svoboden otrok lahko razvija in udejanja svoje ustvarjalne in razvojne potenciale na svoj način.

Več v Šolskih razgledih.