Se obetata »hibridni šoli«?

Ob predlogu nove Bele knjige

V obstoječi analizi, ki jo prinaša predlog nove Bele knjige za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja, so avtorji pronicljivo izluščili kritične točke tega izjemno zapletenega podsistema vzgoje in izobraževanja. Nekoliko ohlapno bi jih sam strnil v nekaj ugotovitev:

• Motivacija dijakov v poklicnem in strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju: PSI) je neustrezna, saj želijo predvsem nadaljevati izobraževanje in se ne pripravljajo na vstop na trg dela.
• Razporejanje generacij šolajočih se med posameznimi vrstami in smermi programov je neustrezno, saj teoretično vsi, ki opravijo poklicno maturo, nadaljujejo izobraževanje na terciarni stopnji.
• Nastaja vse večja neusklajenost med potrebami trga dela in izhodom iz sistema, sploh ker večina tudi po končanem srednjem poklicnem izobraževanju (v nadaljevanju: SPI) nadaljuje izobraževanje.
• Za sistem PSI je značilna prevelika prepustnost med nivoji v celoti.
• Vključevanje delodajalcev v izvajanje praktičnega usposabljanja tako v PSI kot v srednjem strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju: SSI) je prešibko.
• Sistem socialnega partnerstva deluje na nivoju organov odločanja, a se na izvedbeni ravni srečuje z velikimi težavami.

Analiza nekoliko zaobide še en velik problem našega sistema PSI, to je popolna odsotnost različnih oblik vajeništva, ki ga poznajo vse primerljive države v različnih oblikah in na različnih stopnjah (in ne le na nivoju SPI, kot pogosto zmotno mislimo).

Predlogi rešitve, ki jih ponuja prikazani novi koncept v Beli knjigi, ne obeta, da bo rešil odprta vprašanja – niti na konceptualni niti na izvedbeni ravni.

Kaj pa socialno partnerstvo

Osnovna intenca novega koncepta je, da se okrepi povezovanje z delodajalci in da se ves sistem PSI tesneje poveže s svetom dela, pri tem pa ne predvideva sprememb na področju socialnega partnerstva. Koncept se tega vprašanja praktično ne dotika, razen da ugotavlja, da delodajalci niso pripravljeni vlagati v izobraževanje. Koncept v tem smislu – razen na načelni ravni – ne ponuja rešitve za uvajanje in zagotavljanje izobraževanja v alternaciji, kar je pogoj, da se lahko realizira. To je tudi značilnost vseh primerljivih in v predlogu bele knjige primerjanih sistemov. V tej točki ni uresničeno načelo primerljivosti z evropskimi sistemi. Zaradi tega tudi ni mogoče pričakovati, da bo v ustreznem obsegu zagotovljeno praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih, kar bi lahko upravičilo podaljševanje srednjega poklicnega izobraževanja iz treh let na štiri. Prav povezovanje z delodajalci in trgom dela je najbolj kritična točka obstoječega sistema danes. Predlog, da bi si pomagali s sredstvi ESS, je sporen v tem smislu, da s pomočjo ESS ni mogoče nadomestiti sistemskega financiranja izobraževanja (vključno s sistemom PSI). To pa, žal, postavlja pod vprašaj celoten koncept.

Po dolžini enaka, ne pa po stopnji

Koncept skuša s formalno-sistemskim ukrepom – z ukinitvijo poklicno tehniškega izobraževanja (v nadaljevanju: PTI), to je popularno 3 + 2 – rešiti problem prehajanja dijakov v nadaljevanje izobraževanja namesto na trg dela po SPI. To pa ne rešuje problema, pač pa nasprotno – pričakujemo lahko, da bo zaradi tega začeten interes za SPI še manjši kot doslej, sploh če upoštevamo, da je predvideno trajanje SPI in SSI izenačeno, stopnja izobrazbe pa seveda ne in da se je marsikdo odločil za SPI z mislijo, da bo imel možnost nadaljevati na PTI. Učenci se bodo verjetno raje usmerjali v SSI, ki traja enako dolgo, poleg tega pa tudi SSI omogoča dvojni izhod, in sicer praktičnega in teoretičnega.

Argument za odpravo PTI naj bi bil tudi …. Več v ŠR!

Neustrezen ukrep

Ukinitev poklicno tehničnega izobraževanja (PTI) se zdi zaradi tega neustrezen ukrep. Bolje bi bilo razmišljati v smeri vzpostavljanja ustreznejših (beri: zahtevnejših) meril za vključevanje, ne pa ukinitev možnosti vertikale. S tem se podira tudi zahteva po tem, da naj v sistemu ne bo slepih rokavov in da naj sistem pod določenimi pogoji omogoča nadaljevanje izobraževanja v svoji vertikali. Mojstrski izpit tega seveda ne more nadomestiti.

SPI naj bi v 3. in 4. letniku razdelili na dva programa. Taka zunanja diferenciacija v SPI v 3. in 4. letniku, ko se bo del dijakov pripravljal na splošnoizobraževalne predmete poklicne mature, se ne zdi smotrna, saj bi se en izhod praktično izenačil s SSI – predvidene razlike bo namreč težko zagovarjati, saj je tisti del zaključnega izpita (poklicne mature – POM), ki pripravlja na nadaljevanje izobraževanja, praktično izenačen. Popolna nekonsistentnost v sistemu pa bi bila, če kandidat po štirih letih šolanja v SPI, ki opravi splošnoizobraževalna predmeta POM, in – kot je predvideno – še okrepljeni strokovni predmet, ne bi mogel nadaljevati izobraževanja na visokošolskih neuniverzitetnih programih tako kot drugi dijaki, ki opravijo POM. Na nadaljevanje izobraževanja pripravljata namreč predvsem prvi in drugi predmet (torej splošnoizobraževalna predmeta) POM.

Tako SPI kot SSI bi po novem postali »hibridni šoli«, ki se po drugem letniku diferencirata in omogočata dvojni izhod, torej dva izhoda iz PSI in dva iz SSI. Take poskuse že poznamo iz časov usmerjenega izobraževanja, a s to razliko, da sedaj ohranjamo gimnazijo. Seveda bi bilo mogoče take programe utemeljevati s potrebo po večji fleksibilnosti, a sam menim, da gre bolj za notranje drobljenje, nepreglednost in delno tudi podvajanje sistema.

Že zdaj pa lahko z dodanim predmetom splošne mature poklicni maturantje nadaljujejo na večini univerzitetnih programov prve bolonjske stopnje. Spremenilo naj bi se le to, da bo zdaj za ta predmet omogočena sistematična in sistemska (programska) priprava v SSI v sklopu 20 odstotkov tako imenovanega »odprtega kurikula«, kar deformira enotno SSI in povečuje pritisk na terciarno univerzitetno izobraževanje.

In prehod na drugo bolonjsko stopnjo

Ob vsem navedenem pa še ni rešeno vprašanje, ki sicer zadeva visokošolski prostor, a bi njegova rešitev morala povratno vplivati na rešitve v sistemu PSI in na gibanje generacij v sistemu. Gre za vprašanje, ali bo mogoč prehod na drugo bolonjsko (univerzitetno) stopnjo iz prvostopenjskih visokošolskih programov …. Celoten članek preberite v ŠR!

Dr. JANKO MURŠAK
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF U