Vsebina časnika Šolski razgledi številka 8/2011

Jeseni smo v »časopisni galeriji« Šolskih razgledov predstavili privlačne fraktale nekdanjega ravnatelja osnovne šole Vrhnika Janeza Sodje, sicer matematika in fizika. Njegove umetnine so obarvale turobno novembrsko ozračje, naš in vaš časopis pa je zasijal in vas še posebno prevzel (ŠR 17/2010) . Te dni Janez Sodja razstavlja v Cankarjevem domu na Vrhniki. Njegovo razstavo – poimenoval jo je Les, papir in platno – si lahko ogledate do 4. maja letos. Na ogled so ne le fraktali, pač pa tudi njegovi prefinjeno obdelani leseni kipi, polni čutnosti in elegance. Ženska telesa, nadvse zgovorna – vznemirljiva, izmuzljiva in vdana obenem, smo za vas »razstavili« tudi v tej številki Šolskih razgledov. Seveda smo izbrali še nekaj drugih podob – mojstrovin umetnika iz pedagoških krogov. Uživajte!

Se obetata »hibridni šoli«?

Ob predlogu nove Bele knjige

V obstoječi analizi, ki jo prinaša predlog nove Bele knjige za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja, so avtorji pronicljivo izluščili kritične točke tega izjemno zapletenega podsistema vzgoje in izobraževanja. Nekoliko ohlapno bi jih sam strnil v nekaj ugotovitev: - Motivacija dijakov v poklicnem in strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju: PSI) je neustrezna, saj želijo predvsem nadaljevati izobraževanje in se ne pripravljajo na vstop na trg dela. - Razporejanje generacij šolajočih se med posameznimi vrstami in smermi programov je neustrezno, saj teoretično vsi, ki opravijo poklicno maturo, nadaljujejo izobraževanje na terciarni stopnji. - Nastaja vse večja neusklajenost med potrebami trga dela in izhodom iz sistema, sploh ker večina tudi po končanem srednjem poklicnem izobraževanju (v nadaljevanju: SPI) nadaljuje izobraževanje. - Za sistem PSI je značilna prevelika prepustnost med nivoji v celoti. - Vključevanje delodajalcev v izvajanje praktičnega usposabljanja tako v PSI kot v srednjem strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju: SSI) je prešibko. - Sistem socialnega partnerstva deluje na nivoju organov odločanja, a se na izvedbeni ravni srečuje z velikimi težavami.

Analiza nekoliko zaobide še en velik problem našega sistema PSI, to je popolna odsotnost različnih oblik vajeništva, ki ga poznajo vse primerljive države v različnih oblikah in na različnih stopnjah (in ne le na nivoju SPI, kot pogosto zmotno mislimo). Predlogi rešitve, ki jih ponuja prikazani novi koncept v Beli knjigi, ne obeta, da bo rešil odprta vprašanja – niti na konceptualni niti na izvedbeni ravni. O novem konceptu poklicnega in strokovnega izobraževanja ali kako doseči, da bodo mladi sledili potrebam trga dela, razmišlja dr. Janko Muršak.

»Klik za več!«

Se zgodovina ponavlja?

Naš komentar

Če naj bi bili predlogi rešitev Bele knjige najprej preverjeni v široki javni razpravi in po premisleku morebiti tudi spremenjeni, bi z razpravo o predlogu novele zakona morali počakati, saj ta pomeni prejudiciranje dokončnih rešitev. Odgovora, da je oboje v javni razpravi (ob tem ne kaže pozabiti, da je v koalicijskem usklajevanju tudi predlog novega Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, MŠŠ pa že pripravlja tudi predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) in da gre za proces, v katerem se bodo konceptualna in zakonska besedila pač hkrati spreminjala, ni mogoče označiti drugače kot sprenevedanje. Zgodovina se, vsaj kar zadeva sprejemanje zakonov, ponavlja, čeprav ne bi bilo treba in upali smo, da se ne bo. Misliti resno s pripravo konceptualnih podlag in javno razpravo o njih pomeni najprej preveriti usklajenost predlaganih rešitev na vseh ravneh in področjih sistema ter si prizadevati dobiti zanje kolikor je mogoče široko strokovno potrditev. Šele po tem lahko minister s sodelavci odloči in argumentira, katere rešitve bo izbral ter kako in zakaj jih bo vključil v predloge zakonov ali pa jih mednje ne bo umestil.

Celoten komentar dr. Mojce Kovač Šebart lahko preberete v Šolskih razgledih!

Otroke raje zavijajo v vato in jih tiščijo »v raju«

Starši kot vzgojitelji

Ljubezen ne sešteva igrač, čipsa in kokakole, temveč čas, ki so ga starši pripravljeni deliti s svojimi otroki. Ta čas naj bo napolnjen z gibanjem, s čutnimi zaznavami, z dotiki, zvoki, vonji, okusi, vidnimi in slušnimi vtisi, da se zaokroži v smiselno celoto, kot jo predvideva nevro-fiziološko doživljanje katerega koli dogajanja. Da bi se otrok naučil doživljati, se mora najprej naučiti stika s seboj, to je ozaveščanja sebe, vpogleda v lastno odzivanje, vedenje in lastne odločitve. Kadar je vsaka tretja med 250 besedami pizda, očitno ni ozaveščen sebe. Sam po sebi se ozaveščati sebe ne nauči, saj teh veščin ne poznajo niti starši niti učitelji. Nihče jih tega ni naučil! Preberite tretjega izmed člankov Viljema Ščuke v nizu Kokakola in čips. Droga in seks. Dajmo!

»Klik za več!«

Mi plešemo …

V žarišču plesi in izleti

V uredništvo smo prejeli pismo očeta, ki razmišlja o tem, ali je prav, da svoja gimnazijca pošlje na turistično potovanje, ki ga prek šole ponuja neka turistična agencija. Prav to nas je spodbudilo, da smo pripravili stran, ki je zbir mnenj o šolskih in maturantskih izletih. In tudi o maturantskem plesu. Torej povzemamo očetovo pismo, komentira ga dr. Alenka Kobolt. Malo smo pobezali še v ples, na plesišče. Anamarija Mežan, študentka filozofije in sociologije, se je poigrala s stroškovnikom maturantskega plesa, … Študentka pedagogike Vita Lunežnik, pa je opisala svojo zelo lepo izkušnjo z maturantskim plesom … Več v ŠR!

Dragi Ivan!

Pismo umetniku

Ko bova prišla iz gozda, v ta tvoj posvečeni kraj, kjer tišina šepeta, boš začutil skrbno roko, ki še pokosi, skrbno roko, ki jeseni pobere s tal darove narave, skrbno roko, ki postreže popotniku in skrbi za tvojo domačijo. Sedla bova pod hruško in govorila o prihodnosti, o lepšem jutri, v katerega si vedno verjel. Povabil te bom v Sokolski dom. To je v Loki na Mestnem trgu, tam, kjer si s tovariši pel in vriskal do zgodnjih jutranjih ur. Prosvetno društvo Ivan Grohar pripravlja ob tvoji obletnici program, med katerim bomo podarili nekaj slik slovenskim družinam, ki se ne kopljejo v izobilju. Pa v Sorico pridi, 11. junija ob 17. uri bomo imeli pri tvojem spomeniku proslavo, na katero so povabljeni vsi Slovenci in Slovenke. Vabimo tudi vse tvoje prijatelje umetnike, tudi tiste čez mejo. Sicer bo vse leto posvečeno tebi. Po koroškem po kranjskem, štajerskem, primorskem, dolenjskem in notranjskem bomo risali, slikali, peli, igrali. Tvoje ime bo doseglo še tako oddaljene in skrite kraje. Morda bo kje ostalo nekaj tvojega sonca, ki bo pregnalo temo in nam povrnilo vero v boljši jutri.

In kaj za vraga lahko storimo mi? Ivan, povej nam!

Lep pozdrav iz Sorice in oglasi se kaj! Pismo, ki ga je podpisal Miro Kačar, objavljamo v ŠR!

Knjiga za evro

Upanje za Ruando

Moja nova knjiga je stala manj kot kava, manj kot žeton za vožnjo v lunaparku, seveda, če sploh še vozijo tovornjaki v naša mesta, natovorjeni s pisanimi vrtiljaki, kot metulji so …

Takrat sem kupila knjigo z naslovom Upanje za Ruando, napisal jo je André Sibomana, nosi letnico izdaje 2006. Že ali šele?

Ponudila bi jo dijakom v branje pri zgodovini, pri sociologiji, pri velikokrat neuspešnih razrednih urah, ko oboji, dijaki in profesorji pogledujejo na uro in si želijo čim prej končati brezupno in brezplodno pregovarjanje in razpletanje večnih tem drug z drugim in drug o drugem. Zakaj bi Tanja Vamberger to storila?

»Klik za več!«

Afriške prigode

Oddaljena evropska razvajenost

Šolski sistem in način poučevanja sta popolnoma mimo. Učitelji poučujejo direktno iz knjig, snov pišejo na tablo in otroci prepisujejo v zvezke. Seveda v angleščini. In jasno, nihče ne razume, kaj piše. Ko smo želele preveriti dejansko znanje angleščine in smo pripravile preprost test (My name is … How old are you …, barve, številke, čustva) so od približno 200 otrok opravili test pozitivno le trije! Takoj naslednji dan zopet doživim razočaranje na drugi šoli v Kyabahingi, kjer v zbornici srečam učitelja matematike v P6. Popravljal je njihove teste. NIHČE v razredu (50–60 otrok) ga ni opravil pozitivno! Na jok mi gre, toliko razočaranja … A ko bolje pomislim, sem jezna na učitelje. Več o tem in še o vsem drugem, kar doživlja kot prostovoljka v Ugandi, piše Monika Bizjak.

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

V ŠR še zanimiv uvodnik Jagodni trenutki izpod peresa Marte Kralj; zaokroža ga s predlogom, ki ga je vredno upoštevati. Beseda je še o točkovnih in vzgojnih šolskih zagatah, naš bralec razmišlja, kaj bi bilo, če bi bil sam minister, podajamo pa se tudi v prostor med nasiljem in nenasiljem. Če boste v stiku in boste ohranjali odnose, boste kos tudi posebni umetnosti, torej povezovanju pikslov in vbodov v gobelin. Uganete, o čem pišemo? Si predstavljate, kaj pomeni gluh otrok v redni šoli? Za vas objavljamo članek Najina pisma II. V novih ŠR boste še zvedeli, kdo so letošnji Gerbičevi nagrajenci, kaj se je dogajalo neke noči, začinjene s knjigami; spoznali boste novosti s knjižnih polic, tudi zbirko dramskih besedil naše sodelavke Olge Paušič in prvenec osmošolk iz Šentruperta. Še beseda o mediaciji, iz te številke pa – po zaslugi rubrike Športni pogled – veje že tudi prvomajski duh … Tu so še Čečkalčki in druge naše stalne rubrike …

Ne prezrite!

Objavljamo razpis Šole za ravnatelje, povabilo Cmepiusa, razpis za natečaj IMPLETUM Ustvarjanje novosti – navdih mladosti, svoje novosti predstavlja Izolit … Vabljeni tudi na razstavo Taboriščni tarok in Via dolorosa.

Želimo vam lepe praznike

in prijetne spomladanske počitnice!

Prihodnja številka Šolskih razgledov izide 6. maja 2011.