Stran od politike

Kakšno šolo hočemo

Od prve javne tribune Kakšno šolo hočemo – 19. maja letos – so se zvrstila še tri srečanja v svetovni kavarni na šolskem ministrstvu, in sicer 3., 10., in 17. junija. Slednja so potekala v drugačnem ozračju kot prva. Pedagogi in starši so namreč svoje tegobe, razmišljanja, predloge in mnenja podali v manjših skupinah. Imeli so tudi priložnost, da dvakrat zamenjajo omizje in s tem tudi sogovornike. Tako je vsako omizje zapisalo najbolj pereče težave, ki najedajo šolstvo. Strnili smo nekaj najbolj izpostavljenih predlogov, kritik in zamisli. Pri tem so nekateri udeleženci poudarili, da pravzaprav ne gre toliko za to, kakšno šolo hočemo, temveč kakšnega človeka in kakšno družbo. Da potrebujemo torej revolucijo in ne le manjših šolskih reform.

Izpostavili so, da bi bilo treba zboljšati odnose med učitelji, v šolah bi moralo biti več ustvarjalnosti in manj storilnosti. Nekateri so se spraševali, ali šolo sploh potrebujemo, nekdo je predlagal celo šolo brez ocen. Udeleženci so opozorili, da je nujno poskrbeti za celostni razvoj otrok, učiteljev in staršev. Učitelji bi morali namreč izhajati iz tega, da je učenec osebnost, ki združuje socialne, kognitivne in afektivne plati, otroke naj bi predvsem tudi čustveno opismenjevali.

Preseči imperializem strok

Javna šola naj omogoča enake možnosti za vse, učiti za življenje, spodbuja otroke k samostojnosti in odgovornosti ter neguje njihova močna področja. Prav tako bi morali učence navajati, kako naj se zavedajo sebe in jih usposobiti, da bodo znali ravnati s svojimi čustvi. Poskrbeti bi morali za izobraževanje učiteljev, ki naj bi bili najprej učitelji in ne adiministratorji. Poudarili so tudi, da je nujna povezanost po vsej navpičnici, torej od vrtca do fakultete. Slišali smo kritike v zvezi z normativi – te naj bi znižali, učitelje pa razbremenili birokracije. Preveč je tudi posredovanih informacij. Opozorili so tudi, da je pri vpisu kandidatov na pedagoške fakultete zelo pomembno upoštevati kvalitativno izbiro. Seveda smo ponovno slišali, da moramo ločiti šolo od politike. Predlagali so, naj negujemo slovenščino tudi pri drugih predmetih, učitelji naj bi imeli prosto leto (za premor in ponovno osmislitev svojega dela, hotenj …), v šole pa naj bi vpeljali tako imenovano oseboslovje (nova skovanka). Poudarili so, da si učenci ne morejo pridobili znanja z razumevanjem, če jih zasipamo s številnimi in z razpršenimi informacijami pri vseh predmetih. Po mnenju mnogih pri tem vztrajamo zaradi izjemno močnega imperializma strok.

Šolo »raztržiti«

Udeleženci so bili navdušeni nad tem, da bi starejši učenci predajali znanje mlajšim (delovali naj bi kot tutorji). Strinjali so se tudi, da je več pozornosti treba nameniti izobraževanju prihodnjih učiteljev (jih izobraziti tudi o psihološkem razvoju otrok) in njihovi osebni rasti.

V sklopu javnega šolanja bi morali omogočiti alternativne programe oziroma eksperimentalne. V devetletki naj bi ponovno vpeljali ocenjevanje vedenja, vendar po novih merilih. Prav tako naj bi bolj poudarili vzgojne predmete. Učence bi morali naučiti, kako naj kakovostno preživljajo prosti čas, v šolah pa uveljaviti učni pogovor.

Šolo postaja preveč tržna in nujno jo je »raztržiti«. Takšna, kot je zdaj, namreč preveč posega v medsebojne odnose in slabo vpliva na učenje. Zbrani so bili zelo naklonjeni izkušenjskemu in problemskemu učenju, poudarjali so, da moramo pri vsem izhajati iz otrokovih sposobnosti in jih razvijati. Prav tako so opozorili, da bi se morali bolj potruditi sprejemati drugačnost, saj lahko tudi otroci, ki niso povprečni, marsikaj doprinesejo in šoli še zdaleč niso le v breme. Večkrat so poudarili željo po avtonomni in odgovorni šoli ter kompetentnih učiteljih, ki si upajo in tudi znajo delovati avtonomno.

Na zadnjem srečanju, ki je potekalo 17. junija letos, pa so že natančneje spregovorili, kako tovrstne zamisli tudi udejanjiti. Več o tem pa v prvi jesenski številki Šolskih razgledov.

Pripravljavci tribune s Centra za duhovno kulturo so udeležencem svetovali, naj jim pošljejo svoje predloge, ki se jim bodo še utrnili. Te bodo zbrali in objavili na svoji spletni strani.

S. T.