Vsebina časnika Šolski razgledi številka 12/2010

»Fotografiram in ob tem uživam. Uživam v odkrivanju lepot narave, ljudi in sveta, v katerem živimo. V objektiv želim ujeti najlepše prizore in z njimi napolniti vsakogar, ki je odprt zanje.« Tako med drugim pravi o sebi fotografinja Anja Čop (www.anjacop.com), Koprčanka, sicer diplomirana ekonomistka. Del njenega širokega fotografskega opusa si lahko v teh dneh in še kar nekaj časa ogledate tudi v Sečoveljskih solinah na njen razstavi. A v teh Šolskih razgledih, zadnjih pred poletnimi počitnicami, deli Anja z nami predvsem podobe morja in morskega dna. Naj vas prevzamejo in pospremijo v poletje!

Veliko nam imajo povedati

Zadnje srečanje Zavoda Ypsilon v tem šolskem letu je imelo poseben naslov: Veliko nam imajo povedati. Medse so mladi tokrat povabili prof. dr. Franceta Bučarja in prof. dr. Vida Pečjaka. V razpravi, ki je sledila uvodnima nagovoroma gostov, sta se odzvala na vprašanje, kakšne so vzporednice z njuno mladostjo in to, ki jo preživljajo zdajšnji rodovi. Prof. Vid Pečjak je priznal, da težko primerja, saj je bila tedaj vojna. Vendarle pa ugotavlja, da je bil do svojega 22. leta tudi sam kot ovca (kot mnogi mladi danes). Šele takrat je začel misliti s svojo glavo. In kaj je pri njem povzročilo to spremembo, ta preobrat? Več v ŠR!

Gibanje, ki ga še ni

Marsikateri aktivnejši udeleženec študentskih gibanj v letih 1968–1974 se je zabaval ob navedbi v enem izmed časopisov, v katerem je verjetno precej mladi avtor med drugim sporočil bralcem, da so nekateri udeleženci tistih gibanj »še živi«. Med mnogimi drugimi primerjavami med dvema obdobjema in domnevno primerljivima pojavoma študentskega nemira so marsikaterega izmed »še živih« udeležencev lahko nekoliko presenetile trditve, da so bili v primerjavi z zdajšnjimi študenti udeleženci gibanj v šestdesetih in sedemdesetih letih veliko miroljubnejši in sploh »bolj na nivoju« … O tem dr. Darko Štrajn.

»Klik za več!«

Ali razmišljate o ukinitvi?

Profesorica Ksenija Pečnik se je sicer ognila kronološkemu pregledu NPZ-jev od njihove vpeljave, utemeljitvam za in proti ter njihovim vzponom in padcem, a je zato veliko več pozornosti namenila zdajšnjemu položaju. Ta govori v prid ugotovitvi, da so nacionalni preizkusi znanja postali neverodostojen instrument merjenja uspešnosti slovenskega šolskega sistema … Več v ŠR!

Bogastvo različnosti

Ob rob nedavnima omizjema

Dve odmevni omizji, javni tribuni, soočenji mnenj ali kakor koli jih že imenujemo, sta se zgodili v zadnjem času. Prva v organizaciji civilne iniciative Kakšno šolo hočemo in društva Pobuda za šolo po meri človeka z naslovom Zakaj toliko učbenikov in delovnih zvezkov v naši šoli? in druga v organizaciji Društva učiteljev zgodovine Slovenije ter Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije z naslovom Ali je sodobna šola ogrožena.

Obe povezuje plemenit cilj, to je skrb in prizadevanje za kakovost slovenske šole, a kljub temu imata zelo različni izhodišči. Prva gradi na učitelju, kot najpomembnejšemu elementu, saj šola raste in uspeva z učitelji, druga pa na pomembnosti učnega gradiva, saj utemeljuje kakovost pouka s količino učnega gradiva. Ne glede na to, da sama pripadam prvi, sem s svojim delom tudi element druge, zato lahko utemeljeno trdim, da sta v sodobni šoli pomembna oba: učitelj in učno gradivo … Tako Jožica Frigelj.

»Klik za več!«

Srčni in spoštljivi

Indija

Profesorico zgodovine Metko Žnidar je zelo ganil obisk dveh povsem različnih šol v Indiji. »Čeprav je bil to zadnji dan pouka, nas je pričakala množica otrok. Opazila sem njihova čista oblačila, ko pa sem eno izmed deklet prijela v naročje, se mi je zdela lahka kot peresce. Želeli so si le kak svinčnik in pograbili napolitanke, ki jih je razdelila ena izmed naših kolegic. Vso skupino približno tridesetih otrok je učila ena učiteljica. Razred je bil majhen odprt prostor, klopi ni bilo, le učiteljica je imela majhno mizo, na kateri je bila redovalnica. Majhno dvorišče je služilo kot telovadnica, toaletni prostori pa so bili pod drevesom na dvorišču. Kljub revščini pa sem občutila srčnost otrok in spoštovanje do učitelja …«

»Klik za več!«

O zapletanju in poenostavljanju

Božena Stritih se sprašuje, kje so se svetovalni delavci učili zakonodaje in kam so šli njihovi etični kodeksi? Velikokrat se namreč zakonodaje sploh ne upošteva, kršijo se celo pomembne zapovedi. »V zadnjih letih je kolegica svetovalna delavka iz bližnje osnovne šole večkrat potarnala, kako, da vrtci nočemo več tako sodelovati z osnovno šolo, kot je bila to dobra praksa v starih časih. Ker da jaz stvari preveč zapletam, namesto da bi delali skupaj v dobro otrok! In ima kolegica svetovalna delavka prav glede spremenjene prakse. Le da sama njeni dobri stari praksi rečem vse kaj drugega kot dobra …« Preberite v ŠR!

Nismo kot Martin Krpan

Grki med nami

Bogat program se je po prihodu na brniško letališče v zgodnjih večernih urah začel s sprehodom okrog Blejskega jezera, seveda je sledila obvezna pristna blejska kremšnita. Že tam so gostje opazili razlike med slovensko in njim znano grško arhitekturo, saj se je predvsem Jasonu zazdelo, kot da vsi Slovenci živijo v samostojnih hišah, grajenih v enotnem stilu in ne v ogromnih blokovskih naseljih … Petra Cerar med drugim tudi o tem, kako so grški učenci doživeli slovensko šolo in učitelje.

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

V novih Šolskih razgledih v kolumni Jasne Kontler Salamon že zdaj o tem, da se po počitnicah našemu visokemu šolstvu napovedujejo velike novosti, objavljamo tudi odmev na nedavno objavljene poglede staršev na problematiko učbenikov in delovnih zvezkov, razmišljanje o NPZ, Niko Slana opozarja vse športnike na zdaj že tradicionalno poletno muzejsko noč, za vas smo se sprehodili med novimi knjigami, tudi tokrat je z vami Tereza Žerdin in naše druge stalne rubrike …

Razgledovci, priložnosti za vas!

Tudi v letošnji zadnji predpoletni številki vas čaka POČITNIŠKA NAGRADNA KRIŽANKA. Naš specialist za križanke, sicer psiholog, Marjan Škvorc, nas tokrat vabi na sprehod med evropskimi prestolnicami. Morda tudi zato, ker ve, da je med poletnimi počitnicami več časa in priložnosti, da se odpravimo v svet … Izkazala se je tudi založba Mladinska knjiga in Urban Praprotnik, tekaški trener …

Za vas smo pripravili tudi FOTONATEČAJ, ki smo ga poimenovali Nekaj več. Več od le drevesa, več od le nasmeha, več od … Le kaj bo zagledalo vaše oko, kaj zaznala duša in začutilo srce? A to še ni vse! Prepričajte se …

Ne prezrite!

Zavod RS za šolstvo tokrat o tradicionalnem posvetu za vrtce in vrtce pri osnovnih šolah, o novostih iz založbe, napoveduje tudi seminar slovenskega jezika in kulture. Center RS za poklicno izobraževanje seznanja s svojimi številnimi novostmi – med drugim so za učitelje pripravili priročnik za vključevanje vsebin trajnostnega razvoja v pouk z delovnimi listi za dijake. Tehniški muzej Slovenije vabi na znanstveno pustolovščino, Založba Rokus Klett pa predstavlja svoje novosti.

V tokratni številki Šolskih razgledov lahko preberete, kdo se je ob koncu šolskega leta spomnil na vas, predvsem z dobrimi željami.

Ugodnosti SAMO za razgledovce

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust.

Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer (v kavarni Metropol, Kersnikova 6, Ljubljana, telefon 01 438 02 58) in Podmornica (ploščad FDV, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana, telefon 01 565 34 67).

Popust pri TWinu in Študentski založbi lahko uveljavite s potrjeno položnico o poravnani naročnini na Šolske razglede.

Čisto za konec še naše priljubljene modre misli

Ma počitnice so že fajn, samo škoda, da bodo tudi Šolski razgledi na počitnicah! Pa saj bo hitro minilo do 3. septembra, ko bodo spet izšli. Takrat pa vam zaupava kakšno najino počitniško skrivnost, izdava kakšno vragolijo … Tudi vi si jih privoščite čim več!

Ela, 8 let, in Jan, 6 let, Koper

S P R O Š Č E N E    P O Č I T N I C E!