Vsebina časnika Šolski razgledi številka 14/2010

Nikjer ne diši tako močno kot na Nanosu. Ampak šele, ko se povzpneš do cerkvice sv. Hieronima. Prava simfonija vonjev cvetja in drevja in zelišč. In oblaki potujejo tam gori … Koraki so sami našli pot v Senožečah. Med starimi hišami, star vroč kamen, z mahom porasle strehe, ponekod že udrte, vsako leto bolj in bolj …

To je del zapisa POLETJE LEPOTE, ki ga v celoti objavljamo na zadnji strani. K besedilu spadajo fotografije, s katerimi smo obarvali to številko Šolskih razgledov. Vse podobe je Tanja Vamberger ujela v objektiv to poletje, da bi še podaljšala, utrdila in poglobila doživetja in občutke lepote, ki so spremljali nepozabne avgustovske dni … Sprehodite se torej po časopisu in postojte tudi na koncu. Ne bo vam žal …

»Klik za več!«

Trdo delo, bogata žetev

Uvodnik

Je to le še ena modna muha med številnimi projekti? A zdaj pa moramo že po pravniško reševati spore med otroki? Le kam smo prišli, da potrebujemo mediacijo v šoli! Mar ne bi bilo smiselno, da se otroci sami pogovorijo, če so v sporu? Je res treba za vsako figo posegati mednje? Se sploh zavedate, koliko projektov že imamo v šoli? Le kako naj vpeljemo vrstniško mediacijo? To so najpogostejša vprašanja in pomisleki, ko nanese beseda na mediacijo v šoli. Več v uvodniku Janija Prgića v ŠR..

»Klik za več!«

Eni rajajo, drugi snujejo visokošolsko prihodnost

… Začela se je namreč razprava o osnutku nacionalnega programa visokega šolstva (NPVŠ), ki bo tokrat raztegnjen na dvojno dolžino v primerjavi s prejšnjimi programi in bo veljal vse do leta 2020. Cilji, ki jih postavlja, res obetajo korenito prenovo našega visokošolskega sistema in posledično, tako je zapisano, njegovo višjo kakovost. Torej za NPVŠ res lahko zapišemo, da bo postavil tirnice za – naj mi bo dovoljena tako slikovita primerjava – gorsko železnico na goro Drzne Slovenije – dežele znanja. Tako je namreč predlagatelj, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, naslovilo omenjeni program.

V njem pa res predlaga marsikaj novega – denimo precej večjo avtonomijo visokošolskih institucij, ki si bodo lahko same določale notranjo organizacijsko shemo. Napovedana je tudi posodobljena shema financiranja, ki ne bo več slonela na »glavarini« in na preštevanju študentov, kar je doslej botrovalo marsikateri visokošolski anomaliji. Izenačili naj bi tudi dolžine vseh prvostopenjskih in drugostopenjskih bolonjskih programov (po enotni formuli 3 + 2) in s kvalifikacijskim okvirjem zagotovili evropsko primerljivo vrednotenje dosežene izobrazbe … Več v komentarju Jasne Kontler Salamon v ŠR!

Sistem, ki ne varuje strokovne avtonomije, vodi le v odvisnost

Naš komentar

Letos začenjam z izvajanjem t. i. bolonjskega programa v drugem letniku. Število ur predavanj in seminarjev pri predmetih, ki sem jih izvajala doslej, je drastično manjše, podobno je s postavljenimi cilji in kompetencami. Opozorjena sem bila, da bom morala najbrž znižati tudi ta pričakovanja, sicer se v tretji letnik ne bo vpisalo dovolj študentov. Tega seveda ne nameravam storiti … Tako v kolumni Mojca Kovač Šebart.

»Klik za več!«

Manjvredni?!

Menim, da je v tem pogledu Ministrstvo za šolstvo in šport diskriminatorno do učiteljev druge in tretje triade, ki smo morali vložiti zelo veliko energije v pripravo letnih načrtov in učnih priprav, saj je bilo prav za ti dve triadi najmanj narejeno in dorečeno.

Ogorčena se sprašujem: »Ali smo učitelji v drugi in tretji triadi manj vredni kot učitelji prve triade?« Kaj je vzrok, da se Mihaela Robič Ritonja takole sprašuje?

Preberite v ŠR!

Iz sveta gluhih

Tišina. Zelo drugačna od tiste, h kateri se mi, slišeči, pogosto zatekamo. Njihova tišina je zgovorna, opazovalna, izrazna, čuteča … A tudi vprašujoča, ovirajoča, celo nevarna, ko ne slišimo, denimo, da za nami pelje nepredvidljivi voznik, ko nas morda ogrožajo sicer povsem vsakdanji dogodki, ki so za nas le nekaj, česar ne slišimo. Torej nekako ne obstajajo. Ker jim ne moremo prisluhniti z očmi. Ja, to je zelo pomembno. Naučiti se poslušati z očmi. A tudi slišeči se velikokrat pogovarjamo brez besed, z znaki, kot so odkimavanje, značilni pogledi, skomigovanje z rameni … Vendar – a se lahko vživimo v nekoga, ki se sicer rodi slišeč, a gluhonemim staršem? Ko tudi svet tišine postane zanj varno zavetje, igra, zgovornost, ljubezen? Vzgojiteljica, mama treh otrok, učiteljica na Osnovni šoli Ketteja in Murna v Ljubljani, gasilska častnica in tolmačka pri Združenju tolmačev za slovenski znakovni jezik Sabina Pokovec je svoja svetova združila v za nas srčno in duhovito pripoved, ki jo ve zapisala Sanja Tošev. Preberite v ŠR!

Otroci iz kraljestva grmečega zmaja

Deželica pod Himalajo, velika kot Švica, je močno povezana z zmajem. Zato Butan imenujejo tudi kraljestvo grmečega zmaja (Druk Yul). Zmaj je že od nekdaj simbol Butana. Prinaša srečo in blagostanje ter je čuvaj zakladov, ki jih doslej še nikomur ni uspelo odkriti. Najdemo ga v državni zastavi, radi ga narišejo na pročelja svojih hiš, naziv »zmaj« imajo butanski monarhi, tudi pivo Druk 11000 je v znamenju zmaja in celo ena od osnovnih šol v Timpuju, prestolnici Butana, ima ime Druk – Zmaj. Prav to šolo smo izbrali, da si jo ogledamo – z našo dolgoletno naročnico, priljubljeno učiteljico (mlado upokojenko) Olgo OPaušič. Več v ŠR!

Kaj zanimivega še predstavljamo?

Večjezičnost postaja nova družbena norma, zato ji tokrat namenjamo posebno pozornost. Vas zanima, kako je potekalo adrenalinsko učenje v dvojezični prestolnici?

Pogovor s Tino Bohak, študentko solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se vrti predvsem okrog glasbe. O zanimivem, privlačnem in učinkovitem mentorstvu starejših učencev mlajšim in o drugačnem začetku šolskega leta na mozirski osnovni šoli v rubriki List iz dnevnika. Časi, v katerih živimo, niso najlažji in ko nekdo poda dlan in pomaga, je to neprecenljivo - kaj opazuje, o čem razmišlja in kaj spoznava Žiga Vavpotič tokrat? Spoznavamo tudi Michala Viewegha, veliko zvezdo češkega leposlovja devetdesetih let,tu je še odmev na zapis o opravičilih in izostankih, ki smo ga objavili prejšnjikrat, v anketi smo se pozanimali, kako se šole pripravljajo na postopno vpeljavo drugega tujega jezika (pridružil se bo obveznim osnovnošolskim predmetom), brskamo po novih knjigah, v prilogi Odzivanja odkrivamo Korčulo in spoznavamo vsakdanji utrip na naših šolah. Seveda nismo pozabili na Čečkalčke niti na športni pogled in ne na modre misli …

Ne prezrite!

V rubriki Zavoda RS za šolstvo boste zvedeli, kdo so letošnji zavodovi nagrajenci, Mladinska knjiga pa vam predstavlja Aževednik, ilustrirano enciklopedijo za šolarje.