Vsebina časnika Šolski razgledi številka 15/2010
Ko opazuje okolico, ima zares odprte oči. Tako zelo odprte, da vidi. In ujame. V posnetek ujeto tako dobi nove razsežnosti. Če ni živo, oživi; če je živo, vstopi v nove zgodbe. Umetnica začuti in poveže vidno z nevidnim, videnemu doda vsebino. Ne bomo pisali o njenih fotografijah, saj same sporočajo dovolj …
Sonja Buhvald, profesorica informatike na Gimnaziji Črna na Koroškem, nas v tej številki Šolskih razgledov vabi med svoje fotografije …
»Klik za več!«
Osamljeni, brez trdnega vodstva
Učenje odgovornosti
Zdajšnje stanje v osnovnih šolah ni spodbudno. Kot predavateljica sem obiskala kar nekaj kolektivov po Sloveniji. Učitelji in učiteljice poročajo o težavah, ki jim niso kos. Vedno več motečih učencev v oddelku jim onemogoča dobro izpeljati pouk. Jezijo se, ker se »morajo« ukvarjati s peščico »vedenjcev« in ne zmorejo dovolj časa nameniti tistim, ki bi se radi kaj naučili. Prevečkrat se zapletejo v začaran krog prerekanja z njimi. Tako razmišlja Ksenja Kos.
»Klik za več!«
Kam brezglavo drvimo
Nedavno je v medije prišla novica, da inšpektorat za šolstvo preiskuje, ali sta vodstvi ljubljanskih osnovnih šol Danile Kumar in Prule kršili zakonodajo, ker sta otrokom "zaradi večkratnega skrajno nespoštljivega odnosa do hrane in neupoštevanja pravil" za en teden odvzeli pravico do prejemanja kosila. Odzivi javnosti na to so bili različni. Svoj pogled je izrazil tudi prof. dr. Miro Cerar, univ. dipl. prav. s Pravne fakultete v Ljubljani, in ga objavil na spletni strani portala IUS SOFTWARE (28. 6. letos). Z veseljem se je odločil svoje razmišljanje podeliti tudi z bralci Šolskih razgledov.
Med drugim piše takole: ….Ne želim se spuščati v podrobnosti tovrstnih in drugačnih komentarjev. Prav tako ne želim individualno (ad personam) izpostaviti nobenega komentatorja in udeleženca nastale situacije oziroma primera. Želim pa jasno povedati, da navedeni odzivi na ta primer zaradi svoje simptomatičnosti zaslužijo posebno pozornost. Osebno jih namreč doživljam kot še en vidik degeneracije (izroditve, popačenosti) slovenske mentalitete. Ob tem sem seveda prizadet, kajti če se bo ta miselna in emocionalna degeneracija v tem tempu nadaljevala, se nam in našim potomcem ne piše nič dobrega. Seveda pri tem ne gre le za neko slovensko posebnost, kajti podobni zgledi in odzivi nanje se dogajajo tudi marsikje drugje v evropskem in nasploh zahodn(jašk)em svetu, kjer tako ali drugače opravičujemo ali kažemo nekakšno "razumevanje" za človeško objestnost in neumnost – od španskega tradicionalnega uličnega obmetavanja s paradižniki, do vsakodnevnega zametavanja "viška" hrane, javnega razlivanja mleka ali uničevanja krompirja razočaranih evropskih kmetov (če se omejim le na nekaj zgledov, povezanih s hrano). Več preberite v ŠR!
Ne gre kar čez noč
15 let mobilne službe
S kolegico Olgo Duh, že nekaj let vodjo naše mobilne službe, kot prvi izmed štirih »mobilk« ugotavljava, da je naše poslanstvo prav tako posebno, kot so posebni naši otroci. Skupaj se smejimo, se motimo in popravljamo napake, skupaj se učimo biti srečni, samozavestni in ponosni nase. Obe se strinjava, kako pomemben je odnos z učencem in poznavanje spretnosti komuniciranja z otroki in z odraslimi. Velika prednost naše mobilne službe je tudi naš heterogeno, a s konstruktivnimi glavami sestavljeni aktiv, ki se ne izmika ustvarjalnim konfliktom in plodnim rešitvam. Če bi imeli čarobno palico, bi spremenili sistem usmerjanja, poskrbeli za formalni status mobilne službe, prerešetali ustreznost članov komisij za usmerjanje, pedagoškemu poklicu bi vrnili strokovno avtoriteto, osnovnošolske ravnatelje pa bi poslali na obvezne seminarje pridobivanja spretnosti komuniciranja, še posebno s starši otrok s posebnimi potrebami.
Pred 15 leti se je znašla med štirimi pionirkami projektne skupine Integracija otrok s specifičnimi učnimi težavami v osnovni šoli … Sonja Mirtič.
»Klik za več!«
S štedilnika se mora kaditi
Naš pogovor z dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič
Komaj se je potovalni žar polegel, že so v svežem urejenem domu odjeknile dobro znane besede – Čaka nas nov izziv, vendar kam pa zdaj? Dekletce je s tesnobo in pritajenimi strahovi vprašujoče pogledovalo očeta. V njeni otroški duši je zahrumelo. Kako se bo znašla v tuji deželi, ko se še na to, v kateri so se komaj dobro namestili, ni povsem navadila? Ali bo našla prijateljice, jih bo sploh razumela in ali bo nova šola prijazna? A očetov pogled, čeprav neomajen, jo je vedno znova potolažil. Čakala je še na Ne skrbi, zmogla boš! In spet jo je zaupanje v očetove besede, ki so jo navdajale z neverjetno močjo, dvignilo nad strahove in tesnobo. Zelo prav je imel! Ne le to, da se je odlično znašla povsod, kamor so prišli, da je res zmogla in si z dragocenimi izkušnjami neizbrisno napolnila dušo, postala je celo srčna znanstvenica, odlična predavateljica, strokovnjakinja za psihologijo družine in družinska terapevtka …
Da. Prav ta nenehna potovanja so dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič zelo oznamovala, prav tako spoznavanje različnih kultur, jezikov in drugačnih ljudi. »Zame je to bilo bogastvo, darilo. To ne pomeni, da ni bilo težko. A temeljno sporočilo mojega očeta je bilo, da bom zmogla!«
»Klik za več!«
Najmlajša hiša otrok
»Čiste, svetle sobe, nizka okna, odeta v rože, majhni kosi pohištva različnih oblik, podobni pohištvu v lepo opremljenem stanovanju, male mize in naslanjači, lične zavese, nizke omarice, na katerih otroci sami dosežejo stvari, ki jih želijo, in jih tja tudi vrnejo ...« Tako je nekoč zapisala Maria Montessori. Za takšno ozračje so poskrbeli tudi v novogoriški Hiši otrok Frančiška Sedeja, v kateri so v preteklem šolskem letu ponudili osmim malčkom, starimi od ena do šest let, varstvo po metodi montessori. Ko smo jih pred meseci obiskali, smo se pogovarjali z zdravnico – specializantko družinske medicine Polono Campolunghi Pegan, koordinatorico programa, ki se poleg medicinske specializacije izobražuje tudi za tovrstno vzgojo in izobraževanje otrok.
Več preberite v ŠR!
Športni pogled
… Predsednik se sprašuje, zakaj je Avstrijec Thomas Muster, nekdanja št. 1 svetovnega tenisa, privabil na tribune veliko teniških ljubiteljev, za naše teniške igralce, z izjemo Blaža, pa ni bilo posebno velikega zanimanja. Čudil se je tudi, da si zanimivih in malo manj zanimivih dvobojev ni prišlo ogledat več mladih igralcev, predvsem pa trenerjev, čeprav je to najmočnejši turnir v Sloveniji. Odgovorov na to vprašanje je več, eden med njimi se najbrž skriva v slovenski samozadostnosti in prepričanju trenerjev, da tako ali tako vse obvladajo in da informacij, ki bi jih lahko dobili na turnirju Ljubljana Open, ne potrebujejo. Zato smo približno tam, kjer smo … Tako razmišlja Niko Slana. Več v ŠR!
Kaj zanimivega vam še predstavljamo?
Da bi dijakom pomagali ozavestiti količino časa, s katero razpolagajo v šolskem letu, so si na Gimnaziji Novo mesto omislili – kaj? Iz nenavadnega »uvodnika« bo jasno vse. Prava pot je izobraževanje – to je letošnje geslo ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. V minianketi smo zvedeli, kako po naših šolah že spodbujajo branje in ljubezen do knjig, črtica Olge Paušič pa orisuje tudi senčne plati učiteljskega poklica. Morda vas bodo zanimala mnenja o e-redovalnici ali poročilo o tednu zaposlitvene pismenosti. Ob prazniku učiteljev delimo z vami tudi misli enega najuspešnejših slovenskih ravnateljev in z malo sreče bomo prav vas obdarili z njegovo knjigo … Kdaj bomo nehali metati polena pod noge, kdaj bomo začeli ploskati dobrim in kdaj bomo sosedom priznali, v čem so boljši od nas? Žiga Vavpotič ve, kdaj. Pa vi? Nismo pozabili na čečkalčke in tudi ne na modre misli.
Ne prezrite!
Hostel Pod Voglom & Pac sports vas vabi v zimsko šolo v naravi v Bohinju, še prej pa
DZS, založništvo in trgovina, v jesen z novostmi DZS.
Iskrene čestitke ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev
