Vsebina časnika Šolski razgledi številka 20/2010

Če bi lahko tisto, kar čutim o svetu in človeku v njem, izrazila s sliko brez horizonta, bi to že zdavnaj naredila. Pa mi ne gre preveč dobro. Tako pravi zase Maja Sever, ki se je po diplomi in magisteriju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani spopolnjevala v Madridu in Pragi, pozneje pa ustvarjala v ZDA in Švici. Zadnja leta je zaposlena na Osnovni šoli Spodnja Šiška v Ljubljani, poučevala je likovni pouk, zdaj pa dela v oddelku podaljšanega bivanja. Prepustimo se podobam, ki jih je ustvarili Maja – za objavo smo jih izbrali iz ciklov Tema nad Sredozemskim morjem in Kraljestvo. Predvsem pa naj bo Majino razmišljanje navdih za svetlo, lepo in dobro v letu, ki prihaja …

Komentar

Ko je merilo uspešnosti mesto objave, ne pa kakovost besedila

December je običajno čas, ko vlečemo črto pod iztekajočim se letom in skušamo ovrednotiti dogajanje tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Ker bo o razmerah in pričakovanjih v vrtcih, osnovnem in srednjem šolstvu veliko govora v novem letu, saj po prvem aprilu pričakujemo novo Belo knjigo, bomo tokrat nekaj besed namenili vrednotenju raziskovalnega dela, ki med drugim vpliva tudi na raziskovanje domače pedagoške prakse. Lahko se namreč zgodi, da v preučevanje le-te ne bo vloženega dovolj raziskovalnega napora, saj mednarodne revije, ki najbolj vplivajo na vrednotenje raziskovalnega dela, pogosto ne objavljajo člankov s takšno vsebino … Razmišlja Mojca Kovač Šebart.

»Klik za več!«

Kje so humanistične vede

Ob osnutku nacionalnega programa visokega šolstva

Še ni tako dolgo, morda tri, štiri leta, ko se je v slovenskem prostoru živahno razpravljalo o slovenski univerzi in znanstvenem razpravljanju v slovenščini. Ugotavljalo se je, naj se ne izrablja pojma slovenska univerza, če ta pojem ne izkazuje svoje definicijske lastnosti, to je institucionalizacije znanosti, kot jo posreduje slovenski jezik. Vzpostavljena in v javnosti podprta – tudi na omizju ob dnevu univerze – je bila ločnica med slovensko univerzo in univerzo na Slovenskem oz. eno izmed filial globalne univerze.

Presenetljiv molk inštitucij civilne družbe ob koncu razprave o sprejemanju tako pomembne listine, kot je Nacionalni program visokega šolstva, sporoča vsaj dvoje … Kaj je to, preberite v besedilu Slavističnega društva Slovenije, ki sta ga podpisali dr. Ada Vidovič Muha in dr. Boža Krakar Vogel.

»Klik za več!«

Izobraževanje odraslih

Entuziasti z znanjem in voljo

Na dvodnevnem posvetu v Mariboru, v hotelu Habakuk pod Pohorjem, se je konec novembra zbralo kar 262 udeležencev. Posvet je popoldan za kratek čas obiskal minister dr. Igor Lukšič in razočaral udeležence z nagovorom, ki je pokazal, da področja izobraževanja odraslih ne pozna dobro in da je še posebno v kriznih časih, ko bi moralo izobraževanje odraslih imeti poseben pomen, povsem neprimerno prihajati med strokovnjake s poceni šalami in le z zahvalo, ker delajo na »težki fronti izobraževanja odraslih«. Minister je sicer postregel s posplošenim podatkom, da so rezultati v izobraževanju odraslih slabi in pri tem pozabil, na kar ga je opozoril v repliki dr. Zoran Jelenc … Več o dogajanju na posvetu pa Ida Srebotnmik v ŠR!

 

Bela knjiga

Čas je za temeljit premislek

Povsem normalno je, da se po določenem času pregleda in preuči obstoječe stanje in da se v osnovnošolski sistem vnesejo nekatere korekcije. Tako nekako je zvenel pozdravni nagovor dr. Igorja Lukšiča na strokovnem posvetu ravnateljev v Portorožu ob začetku njegovega ministrskega mandata. Nalogo je ponovno zaupal dr. Janezu Kreku, rečeno je bilo, da mu pri tem daje povsem proste roke. Po dveh letih dela je nastalo gradivo, ki nam je bilo v takšni obliki, ko so izoblikovane oziroma predlagane že določene rešitve, na nedavnem posvetu ravnateljev prvič predstavljeno. Večina ravnateljev nas je bilo ob nekaterih predlogih rešitev zelo presenečenih, še posebej zato, ker smo o tem lahko razpravljali le na krajših delavnicah – brez da bi imela ta razprava kakšne posledice v predlaganih rešitvah. Svoja mnenja o predlaganih rešitvah smo imeli možnost sporočiti do 30. novembra letos, kar pomeni, da smo imeli na razpolago le nekaj dni …. Objavljamo besedilo aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol – stališče je oblikovano na osnovi razprave z učitelji na enajstih osnovnih šolah, kar pomeni, da zajema veliko strokovnih delavcev (učiteljev) in ravnateljev. Več v ŠR!

Cilj: jezikovno kultiviran človek

O učnih načrtih za pouk slovenščine

Intenzivno posodabljanje slovenskega šolstva je skupino 25 strokovnjakov spodbudilo, da so pripravili posebno izjavo, ki jo namenjajo Zavodu RS za šolstvo in drugim pristojnim organom. V njej so strnili predloge, na podlagi katerih pričakujejo, da se bo oblikoval prostor za širšo razpravo o tem, kako naprej. Ugotavljajo namreč, da jezikovni pouk slovenščine kot maternega jezika na ravni učnih načrtov ne ubira smeri, ki jo zahteva zdajšnja slovenska jezikovna situacija … Več v ŠR!

Njuna svetova

Po obisku razstav velike slikarke in velike fotografinje

Množica ljudi se je gnetla pred njenimi najbolj znanimi deli: Avtobus, Frida Kahlo in Diego Rivera, njuna poročna slika, Avtoportret na meji med Mehiko in Združenimi državami, Avtoportret z ogrlico, Bolnišnica Henryja Forda, Diego v mojih mislih in seveda Zlomljeni steber ... Prislonili smo očala, se umaknili za korak nazaj in se zazrli v Fridine žive obraze, ki so nas kot v hiši zrcal nagovarjali iz vsake slike posebej … Prav poseben dvogovor.

In z mano so odšle nežno ovite roke opice okrog Fridinega vratu, srebrno bele solze, ki kapljajo po Fridinem obrazu, predkolumbovske figurice, tako prvinske, in Fridina široka tehuanska krila ter škrlatni vezeni životci, ki jih je tako rada nosila. In v razstavnih prostorih Kunstforuma je ostalo nenavadno tiho …

 …V Ljubljani so v Jakopičevem paviljonu odprli razstavo stotih fotografij Lee Miller, manekenke, fotografinje in vojne fotoreporterke, izredno pronicljive in kritične opazovalke sveta in grozot 2. svetovne vojne. Lee, Američanka, rojena prav tako leta 1907, v otroštvu zaznamovana s travmatičnimi izkušnjami, se je v zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja po uspešnih nastopih kot fotografski model za revijo Vogue v Parizu zapisala fotografski umetnosti. Na Montparnassu in v pariških parkih in ljudeh je iskala navdih.  … Tanja Vamberger s Frido Kahlo in Lee Miller. 

Več v ŠR!

Sončna plesna učiteljica

Zaveda se svoje ženske moči in jo živi

Polna elana in zavzeta za delo se nam je predstavila že na prvi skupni plesni učni uri pred tremi leti. Tokrat je v Slovenijo prišla četrtič, in sicer predstavit nove plesne kombinacije in nas jih naučit. Pri nas je bila tudi letos spomladi, ko je na Bazarju, festivalu orientalskih plesov v Cankarjevem domu, odigrala glavno vlogo.

Astryd Farah deMichele je oseba, ki v sebi nosi preplet kultur Evrope, Amerike, Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Njene korenine segajo v Italijo, spomini iz otroštva v Oregon, ustvarjalni zagon srka iz Egipta, zdaj pa jo srce vleče v Dubai. Taka je kot njen ples: živa, čvrsta, prožna, prijetna, odločna, žareča, polna optimizma in volje do življenja … Astryd je očarala tudi Vesno Selan Kure.

»Klik za več!«

Tri skodelice čaja

Greg je resničen, on besede uresničuje z dejanji …

Zgodba Grega Mortensona – virtuozno jo je popisal novinar David Oliver Relin – je veliko več kot le navadna zgodba … Je pripoved o alpinistu in njegovem neuspelem poskusu, da bi osvojil vrh K2, predvsem pa o tem, kako se je v njem prebudilo tisto, kar najboljšega človek pač je. Je zgodba o hvaležnosti, vztrajnosti, volji, ljubezni, človečnosti; o vsem tem, kar je pomagalo uresničiti Gregove sanje – zgraditi šolo ljudem, ki so mu pomagali znova postaviti se na noge, modrim in toplim ljudem, povsem neizobraženim, a željnim znanja … Te je iztočnica uvodnika v zadnje letošnje Šolske razglede izpod peresa Lučke Lešnik, sicer pa objavljamo tudi nekaj slikovitih odlomkov in vas vabimo k sodelovanju …

»Klik za več!«

Kaj zanimivega vam še predstavljamo?

Dolžni smo zapustiti spodobnejšo družbo, pravijo v Svizu. In če kdaj, je zdaj čas, ko se moramo za vrednote, v katere verjamemo, dejavno boriti, so prepričani.

Ypsilonovec Žiga nas vabi v svet sanjačev, pišemo o gluhem dekletu na obvezni praksi, naša strokovnjakinja pa odgovarja bralki, ki sprašuje, kako naj prepriča vodstvo, da bi začeli z mediacijo tudi na njihovi šoli? V zadnjih letošnjih Šolskih razgledih predstavljamo nove knjige, nismo pozabili na stalne rubrike, tudi novoletno križanko smo pripravili za vas.

Ne prezrite

Z vami je spet CŠOD in seveda voščila ob novem letu, ki vam jih namenja veliko zavodov, združenj, podjetij … In seveda MI!

Želimo vam, da uresničite svoje sanje. 

Tiste skromne, samo vaše. 

Pa tudi večjim se ne odrecite, 

četudi se vam zdijo oddaljene 

in morda nedosegljive. 

S R E Č N O !