Vsebina časnika Šolski razgledi številka 4/2011

Čeprav je ravnatelj, dnevno zasipan z obveznostmi in odgovornostmi, je zelo predan tudi likovnemu ustvarjanju. Že od nekdaj. Zato se je tudi odločil za študij likovne pedagogike. Z veseljem je mentor ljubiteljskim slikarjem. Skratka, za čopič rad poprime in veliko je trenutkov, ko ni večjega užitka, kot upodobiti, kar nas obdaja. Ali preliti na papir svoja občutja. Ali prenesti domišljijske podobe in jih deliti tudi z drugimi.

Nekaj nežnih in barvitih del Jožefa Juriča, ravnatelja Osnovne šole Rače, objavljamo za vas tudi v teh Šolskih razgledih. Vabljeni na sprehod med njegove izpovedne umetnine …

Le pridne mravljice ali tudi bistri črički

Obdobje vpisnih odločitev

Naša komentatorka piše: … A kaj reči tistim, ki zaradi prgišča točk, ki jih loči od vpisa na želeni študij, nikoli ne bodo dosegli želenega cilja? Bi jih morali poučiti, da pač niso bili dovolj pridni v srednji šoli? Morda tvegam zamero, a resnično upam, da je letošnja vpisna selekcija ena zadnjih, ki je pisana na kožo pridnim mravljicam. Seveda razumem tudi stališča fakultet, za katere je točkovno izbiranje najudobnejše. Toda naše univerze, ki se zgledujejo po tujih odličnih univerzah, ne bi smele spregledati, da odlične tuje univerze upoštevajo tudi osebnost kandidatov. Ali lahko pri tem pride do kakšne zgrešene odločitve? Verjetno. Toda zdaj je usodnih napak gotovo še veliko več.

Tu želim biti pravična do moškega spola in priznati, da je zanje sedanji sistem točkovne izbire očitno še slabši, saj marsikateri bistri fant v srednji šoli ni tako priden, kot so povprečno pridna enako sposobna dekleta. Upam, da bo drugače, ko se bo uveljavil nov način izbire študijskih kandidatov, ki ga obeta nov nacionalni program visokega šolstva, o katerem naj bi parlament odločal še to pomlad. Omenjena sprememba izbire dejansko pomeni, da bodo lahko visokošolski zavodi in višje šole same opredelile vpisna merila. To po eni strani pomeni … Več Jasna Kontler Salamon v Šolskih razgledih!

Ni preprosto in ne enoznačno

Protislovne teme v vzgoji in izobraževanju

Kaj so protislovne teme in kako jih poučujem? Ta vprašanja so v sodobnih razpravah na širšem področju vzgoje in izobraževanja zelo aktualna in tudi neogibna, zlasti ob različnih aktualnih dogodkih in nesoglasjih, tudi ob t. i. »klasičnih« problemih in dilemah. Pravzaprav se jim danes tako pri predmetih, ki sodijo v naravoslovno-tehnični sklop šolskega kurikula (denimo pri biologiji), kakor tudi pri predmetih, ki sodijo v družboslovno-humanistični sklop šolskega kurikula (npr. pri državljanski vzgoji ali pri zgodovini itn.), težko ognemo. Kljub temu pa obstoječe razprave na nekatera temeljna vprašanja o poučevanju protislovnih tem ne ponujajo enoznačnih odgovorov, saj ostajata moralni status in tudi vloga ter pomen protislovnih tem v procesu javnega šolanja predmet različnih protislovij in številnih nesoglasij. Kaj torej so protislovne teme? Zakaj so pomembne? O tem Mitja Sardoč.

»Klik za več!«

Kakšno znanje potrebujemo in kako ga doseči

Naš komentar

V zadnjem času prevladuje razmišljanje, da je treba pri pouku od informativnih ciljev preiti k formativnim, vzgojnim in socialnim. Pomembnejše od pomnjenja snovi naj bi bilo razvijanje mišljenja, skladno s tem pa naj bi se spremenila tudi učiteljeva vloga: več pozornosti kot posredovanju znanja bi moral nameniti učenčevim potrebam, spodbujanju njegove notranje motivacije in učenju učenja. Od nižjih naj bi prešli k višjim pojmovanjem znanja in učenja, po katerih je znanje individualni konstrukt, učenje pa proces (re)konstrukcije pomenov na podlagi izkušenj. To naj bi vodilo k uporabi in osmišljanju znanja ter h kritičnemu mišljenju, za razliko od nižjih pojmovanj, po katerih naj bi bilo znanje le zbirka faktografskih podatkov, učenje pa pomnjenje in njihovo kopičenje. Kako nadaljuje svoje razmišljanje dr. Mojca Kovač Šebart?

»Klik za več!«

Inkluzija

Šola za vse – pravična šola

Beseda in pojem inkluzija se tako v strokovnih kot laičnih krogih vse pogosteje uporablja, zlasti na področju vzgoje in izobraževanja. Kaj pravzaprav beseda inkluzija pomeni, kaj prinaša na področje vzgoje in izobraževanja?

Področje vzgoje in izobraževanja je v zadnjih desetletjih v svetu in pri nas doživelo velike spremembe. Postaja vse pomembnejše tako za posameznika kot za družbo v celoti. Ker kakovostna vzgoja in izobraževanje predstavljata eno največjih prednosti v človekovem razvoju ter sta osnova za njegov razvoj, njegovo delo, uveljavljanje njegovih pravic, razvoj njegove življenjske in poklicne kariere, mora vsaka sodobna in pravična družba vsakemu posamezniku zagotoviti optimalne možnosti za njegovo vzgojo in izobraževanje. Pišeta dr. Božidar Opara in dr. Majda Cencič.

»Klik za več!«

Sodobni prijemi

Z uporabo interaktivne table do kakovostnejšega pouka

V informacijski dobi se od učitelja pričakuje, da posega po novih metodah poučevanja, ki ga ponuja informacijsko komunikacijska tehnologija, kamor prištevamo tudi interaktivne table. Učitelj se je znašel v drugačni vlogi, postaja moderator, usmerjevalec, motivator. Vse to zahteva novo znanje in nove kompetence učitelja in učenca. Koliko bo učitelj izkoristil možnosti, ki jih ponujajo interaktivne table, je odvisno od njega samega. Prispevek govori o možnostih uporabe interaktivne table, o tem, kakšne prednosti in slabosti predstavljajo in kako lahko z njihovo uporabo izboljšamo pouk. Mateja Koprivc Polutnik, prof. biologije in kemije, opisuje učno uro pri pouku naravoslovja na Osnovni šoli Lesično.

Preberite v ŠR!

Kako so se likali

Aleksander Doplihar – upokojeni zdravnik, zaslužni prostovoljec

Prekoračil je osemdeseto, a je še zmeraj zelo dejaven. Nadomešča obolele zdravnike v svojem okolišu in dela v ambulanti za brezdomce. Je zdravnik splošne prakse in specialist medicine dela. Ob evropskem letu prostovoljstva 2011 in mednarodnem dnevu prostovoljstva je dobil priznanje, ki ga je podelil Državni svet Republike Slovenije. Priznanje je letos prejelo dvanajst prostovoljcev.

Aleksandra Dopliharja v Šolskih razgledih predstavlja sodelavka Tereza Žerdin. Spoznali boste njegovo zanimivo življenje, tukaj pa le odlomek:

… Še o domači vzgoji ga povprašam. Pravi, da je bila zelo svobodna in da jo je imela v rokah predvsem mama. Oče pa da je bil »represivni organ«, a je to svojo vlogo, kolikor se spomni, opravil le enkrat samkrat. Bilo je v Srbiji. Vsi so spali v eni sobi. Oče je opravljal dve službi, eno v kantini, drugo z mesarstvom, in prihajal domov utrujen. Ko naj bi šli počivat, sta bila z bratom še vsa polna energije. Drezala sta se in smejala, čim je en ali drugi pomignil s prstom. Mama ju je opozarjala, a ni nič zaleglo. Takrat je oče vstal in nekajkrat zamahnil s pasom čez prešito odejo, tako da ni moglo prav boleti.

Doma je bilo treba delati. Ko je bil oče zaprt, sta fanta prevzela tudi delo za gostilniškim pultom, da je imela mama nadzor nad denarjem. Nekoč, ko je prišel politični komisar pregledat delovanje gostilne in hotel videti zaloge in denarni izkupiček, sta se fanta dobro znašla. Pokazala sta mu le manjšo klet z zalogami, potem pa se je Sašku nenadoma zelo mudilo na stranišče. Stekel je po škatlo z denarjem, jo skril med premog in rešil denar. Sicer pa se starši niso vtikali v odločitve otrok. Toda naredili so, kar so mogli, da pridejo do izbranega poklica. Tudi skrb za sestro so starši v precejšnji meri prepustili fantoma. Zdaj se mu zdi, da sta jo s svojo skrbjo in z varovanjem kar preveč omejevala.

Verjetno so domača vzgoja, navajanje na delo in vrednota dela ter ignoriranje invalidnosti vplivali na to, da se tudi v resnici ni nikoli počutil invalidnega ali prikrajšanega. Tudi njegovi prijatelji, plavalci in lovci se do njega niso nikoli vedli kako drugače. Ni imel privilegijev in ni jih iskal. Zares prikrajšanega se je čutil le pri šolski telovadbi, ko je moral sedeti na klopi in še zdaj se mu zdi, da je profesor telovadbe le varoval samega sebe. Tudi družabno življenje ni nikoli trpelo. Omejitve prihajajo šele z leti. Pa še teh, kot se zdi, ne priznava.

Zakaj pri osemdesetih še zmeraj dela, ko pa si večina želi samo čim zgodnejše upokojitve? Pravi, da verjetno zato, ker mu je bil poklic kot hobi, ker je bila ta želja v njem že od otroštva.

In kako je postal zaslužni prostovoljec?

Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Pišemo o odlični zadevi, in sicer o socialnem praktikumu – dijaki in profesorji namreč ugotavljajo, da je vzgojnih vsebin, ki bi spodbujale razvoj socialnega čuta in dejavnosti, ki bi širile tovrstna obzorja, v programu obveznega izobraževanja premalo. Še nekaj iz sveta nevidnih, ki postajajo vidni – Blaž je danes filmska zvezda, o Blažu in takšnih kot je on je tudi tekel pogovor ob omizju Osebe s posebnimi potrebami in mediji. Naš kolumnist, predstavnik generacije Y, opozarja: »Ko se lotevamo reševanja vprašanja mladih, vpletimo v ta proces mlade – to je bistvo zgodbe.« V Športnem pogledu tokrat o tem, kako prepričati športne pedagoge ter ravnatelje in ravnateljice, da bi vendarle prijeli za ponujeno dlan – tu je kljuka Pokljuke. Pišemo še o napredovanju v nazive, in sicer o točkovanju in vrednotenju, gibanje Kakšno šolo hočemo podrobneje poroča o nedavni javni razpravi, skupaj razmišljamo o (ne)potrošništvu, z nami se boste iz zbornice, ki je včasih raj in drugič pekel, podali na puščavski potep po mir in v mir neskončnih prostranstev …

Ne prezrite!

Pripravili smo prilogo Odzivanja z utrinki iz prakse, v kateri se oziramo tudi v nebo in kličemo pomlad.

Za vas objavljamo še razpise in povabila Cmepiusa, Šole za ravnatelje, CŠOD-ja, Pestalozzi seminarje Sveta Evrope … Že zdaj razmislite, kdo bi si zaslužil nagrado RS na področju šolstva, čeprav je čas za oddajo predlogov še do maja.