Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXVIII, 19. maj 2017, številka 10

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 10/2017

Vabljeni na travnike, med trave in cvetlice, v zeleno in pisano odete.
Vabljeni na travnike, mlade in dišeče, nežne in …

zmanjkalo nam je 'rime', pravzaprav tista, ki se je hotela zapisati, ni dovolj izvirna. Gremo raje na travnik, na potep, po navdih. Pa ne le tukaj, na straneh Šolskih razgledov, s Tanjo Vamberger, ki tokrat z nami deli travniške podobe, ujete v fotografski objektiv na lanskem daljšem kolesarskem popotovanju. Čisto zares nas travnik vabi. Zdaj je najlepši – pojdimo, da nas očara s svojo neopisljivo lepoto, nam da voljo in krila, v nas vzbudi sveže ideje; naj v nas prebudi skrite moči, nam vlije poguma in nas preplavi z veseljem … 

Enajsta šola pod platnom

Uvodnik

Izobraževalnih vsebin ne bo zmanjkalo in ne bo zmanjkalo filmov, ki jih je vredno gledati, pomembno pa je, da v sklopu evropske spodbude ne izgubimo kompasa – da filmska vzgoja ne postane orodje v rokah sistema, ki uokvirja in predalčka, temveč da sledi filmski umetnosti in njeni siloviti zmožnosti širjenja duha in povezovanja raznolikih kultur sveta. Piše Varja Močnik, selektorica filmskega programa festivala Kino Otok – Isola Cinema in urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki

Več »Klik za več!«

Nerazumni vik in krik

Lepota kot soma

Nedavno je javnost razburil naslov razpravljalnega eseja na maturi pri slovenščini; glasil se je: Samomor kot izstop iz kolesja sistema. Glas širše javnosti je voljno pograbil stališče, da je ta naslov poniževalen za mlade, za nameček pa naj mladi ne bi imeli pojmovnega aparata za spoprijem z vprašanjem samomora. Glas širše javnosti se je potem, ko je pograbil to stališče, spreminjal iz ure v uro, nekaj časa je nergal, da je veliko lepših tem, o katerih bi lahko mladi pisali na maturi, nato pa je končal pri mnenju, da šola mladino ali vsaj del nje peha naravnost v samomor. Glas javnosti lahko pomirimo ... Razmišlja Andrej Adam

Več »Klik za več!«

Pohod za kakšno znanost?

Naš komentar

Današnje znanosti ne ustvarjajo več razkuštrani genialni posamezniki, ki jih ponazarjajo ikone Alberta Einsteina, temveč množice delavcev v »tovarnah« znanja. To proizvodnjo pretežno obvladuje tržna neoliberalna logika, ki ima na tem področju svoje posebnosti. Skratka, današnja znanost ni samo povsem pozabila na avguštinski ideal vednosti, ki izvira iz življenja »skupnosti učenjakov«, temveč je direktno nasprotna zahtevam po demokratizaciji znanosti iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Piše Darko Štrajn.

Več »Klik za več!«

Preoblikovanje prostorov učenja

Rutarjeva lekcija

Dolgo sem se spraševal, zakaj se ljudje, ko postanejo politiki, čez noč spremenijo. Začnejo uporabljati isti žargon, ponavljajo enake stavke, ki pogosto ne povedo prav ničesar, zagovarjajo, kar se včasih upira celo zdravemu razumu, postanejo dolgočasni, suhoparni in nezanimivi, čeprav se večno smehljajo kameram. Odgovor bi lahko bil: konformizem. Seveda pa ga lahko tudi obrnem: konformisti so bili že prej, zato pa so postali oblastniki, željni oblasti. V šolskem sistemu ni nič drugače … Piše Dušan Rutar.

Več »Klik za več!«

Naša dnevna soba

Sodelovanje med učitelji

Prepogosto v zbornicah pozabimo, da smo sami zgled in vodilo našim učencem. Kako naj učitelj, ki ni pripravljen sodelovati s sodelavci, učinkovito razvija sodelovalno delo med učenci? Še zmeraj je preveč zapiranja vrat v učilnice in prepričanja učiteljev, da imajo samo sami pravico oblikovati svoje delo in niso pripravljeni sodelovati z drugimi učitelji. Šele učitelj, ki je pripravljen sodelovati z drugimi pedagoškimi delavci, odpira vrata svojim sodelavcem, je odprt, z njimi sodeluje, načrtuje in analizira, je kompetenten za razvijanje sodelovalnega dela med učenci. Kako lahko ravnatelj pospeši sodelovalno delo med učenci? Predlaga in svojo izkušnjo deli Zvonka Murko

Več »Klik za več!«

Ne prezrite

Moč in radost učenja. V teh letih smo zoreli, se postarali in požlahtnili; kot vse obsežnejša in vse pestrejša celota pa se stalno pomlajujemo – beseda je o Tednu vseživljenjskega učenja 2017. *** Učimo se drug od drugega.Čim bolj spodbudno in uspešno vključevanje (otrok) priseljencev je le eno od vodil programa Le z drugimi smo. *** Jasno je, da je zdajšnji sistem ocenjevanja narejen za odličnjake, torej za učno zelo uspešne in samozavestne, z dobro akademsko samopodobo, učence z dobro razvito levo možgansko hemisfero. Otroci niso računalniki. ***Srce nima let. Edinstveni klub upokojenih učiteljev mariborske Osnovne šole Janka Padežnika. *** Na sprehod po Smledniku. Spoznavamo dediščino našega kraja.

Pišemo o rektorju, ki ne more biti vzor; napovedal je povezovanje, a zdaj se spotika nad prepadom. Objavljamo zanimiv list iz dnevnika, tokrat o pouku na šolskem dvorišču, pravzaprav o dnevu varne vožnje za dijake na Srednji strojni šoli Maribor; v tokratni minianketi nas zanima, kaj menite o tem in kaj si obetate z vpeljavo vajeništva. Predstavljamo vam tudi nove knjige in še veliko drugega.

Tokrat je z nami spet priloga Odzivanja, v njej pa smo za vas pripravili bogat šopek iz prakse: Z odra na oder, Prvi ekološki koraki, Slovenski običaji, šege in navade spomladi, Moja rodna domovina, Berem, razumem, znam, S priljubljenim pisateljem, Papapalačinke, Perspektivna violinistka, Ljubezen …

Odzivanja

V rubriki MIZŠ tokrat o razgibanem mesecu maju v šolstvu in objavi javnega razpisa Mobilnost slovenskih visokošolskih učiteljev 2017–2018.

NLB Predplačniško kartico Master Card lahko tudi na spletu plačujete varno.

Goran Milošev vam predstavlja interaktivno tablo.