Osvetlimo delo vzgojiteljic
Ne »menjujejo le plenic«
/…/Sodobne študije o delovanju možganov vplivajo na gledanje in razumevanje najzgodnejšega obdobja otrok. Razvoj možganov pred prvim letom poteka zelo intenzivno, zato so prvi meseci po rojstvu izjemno pomembni.
Zakaj so tako pomembni prvi meseci in leta
V tem času število povezav med nevroni (sinaps), ki omogočajo učenje, naraste dvajsetkrat. Možgani s svojo rastjo nadaljujejo tudi pozneje in so ves čas razvoja pod vplivom okolja, od katerega je poleg genov odvisno, kako bodo prepletene možganske strukture. Bogatejše kot bodo zgodnje izkušnje iz okolja, bolj bodo možgani oživčeni in učinkoviti. Sinapse se najbolj oblikujejo v obdobju do desetega leta, še posebno v prvih treh letih otrokovega življenja. Takrat namreč imajo, če obstaja intenzivna, dobro oblikovana in časovno usklajena intervencija, izrazito zmožnost spreminjati se in celo nadomestiti primanjkljaje. To pozitivno vpliva tako na možnosti za uspeh in kakovost življenja otrok s posebnimi potrebami ter otrok iz nespodbudnega in rizičnega okolja. Slednji potrebujejo ustrezne spodbude iz okolja, zlasti še v prvem letu in pol, sicer lahko njihova odsotnost pomeni nepreklicni deficit v poznejšem življenju. Slika 1 nazorno prikazuje, kako zgodnje obdobje našega življenja pomembno vpliva na oživčenje in izklesavanje možganov. Gostota povezav pri šestem letu je očitno večja kot ob rojstvu ali pri štirinajstih letih. Pozneje jih je manj, saj večkrat aktivirane sinapse postanejo stalne, tiste pa, ki se ne uporabljajo, intenzivno izumrejo.
Prva leta otrokovega življenja so torej namenjena predvsem povečevanju sinaps. /…/
Omogočiti najboljše in največ
Številne raziskave so pokazale, da višja kakovost organizirane predšolske vzgoje vpliva na otroke in njihov razvoj. Njihov nivo interakcije z vrstniki je višji, socialni razvoj in socialne spretnosti so boljše, čustva pozitivnejša, stopnja zahtevnosti igre z vrstniki višja, prav tako sposobnosti reševanja socialnih problemov, manj je resnih vedenjskih problemov in socialno deviantnega obnašanja, boljša je socialna prilagojenost, otroci se manj upirajo odraslim, bolje komunicirajo z odraslimi in z otroki, raven samoregulacije je višja, otroci so bolj usmerjeni na dejavnost, ki jo opravljajo, razvoj njihovega jezikovnega razumevanja je boljši, prav tako so boljši na testu predmatematičnih sposobnosti (štetje, primerjanje), na testih verbalne inteligentnosti, v šoli so pozneje bolj pozorni in usmerjeni na naloge, so bolj veseli, manj boječi, socialno kompetentnejši, imajo bolj prijateljske odnose z vrstniki, bolje napredujejo v šoli, bolj sodelujejo pri pouku v prvem razredu, imajo višje ocene iz matematike … /…/
Prav zaradi spoznanj o delovanju in razvoju možganov, ugotovitev o povrnjenih investicijah v kakovostne predšolske programe, ugotovitev o vplivih visokokakovostnih predšolskih ustanov na otroke in njihov razvoj ter zaradi uresničevanja Konvencije o otrokovih pravicah moramo imeti visoko izobraženo vzgojiteljico, ki bo otrokom omogočala najboljše in največ – izzive, ki zanje ne bodo prelahki ali pretežki, povratne informacije, ki zmanjšujejo negotovost in povečujejo sposobnosti premagovanja in obvladovanja stresa, branje, pisanje, govorjenje, raznovrstne motorične dejavnosti, reševanje problemov, pri katerih je poudarek na procesu in ne na rešitvi, umetniške dejavnosti, obogateno fizično okolje, možnost izbire ter raznolikost. Vzgojiteljica v oddelku, osredotočenem na otroka, igra različne med seboj povezane vloge .../…/
Pretehtane poteze
Vzgojiteljica vsak dan odloča o tem, katere cilje bo izbrala in pri tem ohranila celostni pristop pri razvoju, katere dejavnosti bo vključila, da bo integrirano učenje za otroka smiselno in osebno pomembno, kako bo uredila učno okolje, katera sredstva in material bo dala otrokom na voljo, kako bo organizirala potek dejavnosti čez ves dan, kako bo otroke pritegnila l odločanju in kako bo razvijala to njihovo sposobnost odločanja …
Vzgojiteljica olajšuje in spodbuja učenje otrok s pomočjo »zidarskega« odra, in sicer z vprašanji, s komentarji, problemi, izzivi, spodbudami, načrtovanimi in nenačrtovanimi problemskimi situacijami ipd. Razmišlja …/…/… Odgovarja na vprašanja o tem, kakšno znanje in spretnosti otroci že imajo, česa so se zmožni naučiti, kakšne učne stile imajo, kakšni so njihovi interesi, kako bo opazovala otroke in beležila njihov razvoj, katere vzorce otrokovih izdelkov bo zbirala, da bi lahko sledili njegovemu razvoju, kako bo predstavila svoje videnje otrokovega napredka staršem, kako bo upoštevala videnje staršev.
Poleg tega razmišlja, kako bo …/…/ Kompetence za kakovostno opravljanje naštetega dela si vzgojiteljica pridobi na dodiplomskem in podiplomskem študijskem programu z ustreznega področja.
Celostna vloga
To so vloge vzgojiteljice ne glede na to, ali gre za vzgojiteljico prvega ali drugega starostnega obdobja, ki jih usklajuje in načrtuje v tandemu s pomočnico vzgojiteljice. Vse to opredeljuje vzgojiteljevo kakovost. To pa je samo eden od dejavnikov, ki vpliva na kakovost organizirane predšolske vzgoje in je med drugim odvisen tudi od kadrovskih (zaposlovanje, razporejanje osebja, usposabljanje, evalvacija programa in vzgojiteljev ...) in programskih zadev (zagotavljanje virov za nego in prehrano, igro in učenje, odnosi s starši in drugimi institucijami), menedžmenta (financiranje, informiranje, marketing, zakonodaja in predpisi, stavba in zemljišče), prostorskih razmer (velikost, ureditev, organizacija zunanjih in notranjih prostorov), ponavljajočih vzorcev delovanja (dnevni red, pravila, vključevanje staršev, uvajanje v program ...), sredstev (igrače, vzgojna sredstva in materiali za nego, igro, učenje), vzdrževanja (igralnice, sanitarije, garderobe) in odnosov med odraslimi. Bolj kot so ti kazalniki na visokem nivoju, boljša je kakovost dela. Dokazano je, da …/…/
Namen prispevka je bil prikazati, da vzgojiteljice v vrtcu ne »menjujejo le plenic«, temveč, da je njihovo delo bolj celostno, kot se morda »sliši«, torej je življenjskega pomena. Za njenim delom se skrivajo jasni cilji, ki niso vezani samo na vzgojo, kot je še vedno opredeljeno v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1993–2002). Vzgojitelj je, kdor se (poklicno) ukvarja z vzgojo. S takšno opredelitvijo vzgojitelja se nikakor ne moremo strinjati. Vzgojitelj je namreč, kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem ter je zato ustrezno strokovno usposobljen. Želeli bi si, da bi našteta dejstva vplivala na poglede družin, skupnosti in politike glede vrtca. Vanj namreč hodijo naši otroci in bodo tudi hodili. Kaj bi si torej želeli zanje? Da vrtec skrbi le za varnost, higieno, spanje in hranjenje otrok ali da omogoča tudi zgodnje intenzivno, kakovostno učenje in strokovno spodbujanje razvoja otrokovih potencialov?
