Zdravi z naravo
Srečanje
Anito Di Grazia sem spoznala na ulici, na kateri je vrvelo ljudi, vse pa je družila ljubezen do – bazilike. Eni so gojili svojo, drugi so bili le občudovalci številnih različic te mediteranske začimbe, njenega vonja in izgleda, tretji so jo predvsem radi okušali. Prišli so/smo z vseh vetrov, tudi iz tujine.
Ljubiteljev bazilike je bilo že toliko, da prireditelji o dogodku sploh niso obveščali, kar malo »skrivali« so ga, saj je prizorišče tradicionalnega dogajanja ozka izolska ulica, sicer poimenovana po naši prestolnici. In res se, kot se za »prestolniško« ulico spodobi, prav tam odvija večina najpomembnejših dogodkov v tem mestu, zagotovo pa tisti najbolj srčni in najžlahtnejši.
Naj gre znanje med ljudi
Zato tudi Anita Di Grazia ni niti za trenutek oklevala, ko so jo domačini povabili medse. Pravzaprav je prišla skupaj z Dariem Cortesejem, ki je dan poprej tam predaval – o čem le? – o divjih rastlinah in skupaj z domačini in pod Mefovo taktirko (Mef je vzdevek Draga Misleja, priznanega glasbenika, urednika, pobudnika tamkajšnjega razgibanega ustvarjalnega druženja z vsebino …) skuhal imeniten golaž, poln dodatkov okusnih divjih travic in rožic, nabranih tam naokrog. Dario in Anita sta radodarno delila svoje znanje in nasvete radovednim in informacij željnim obiskovalcem, podpisovala sta svoje knjige, ki jih je Dario v preteklosti že veliko izdal pri različnih založbah, zdaj pa ima svojo – založbo Porezen, pri kateri je izšla tudi Anitina knjiga Zdravi z naravo.
Z Dariem se bomo po njegovi knjigi Nekaj divjega sprehodili v kateri od prihodnjih številk Šolskih razgledov, tokrat pa brskamo po Anitini zakladnici preverjenih namigov, kako se spopasti s posameznimi tegobami.
Iz roda v rod
Anita Di Grazia je zadnjih nekaj let namenila poglobljenemu raziskovanju zdravilnih rastlin, predvsem je obiskovala starejše po bližnjih in oddaljenih krajih, da bi zbrala čim ve�� preskušenih receptov za zdravilne pripravke, ki pomagajo odpravljati bolečine, stiske in slabo počutje. Kaj jo je spodbudilo? Pravi, da predvsem zavedanje, da so se ljudje nekdaj zdravili sami, znanje pa so prenašali ustno iz roda v rod. »Za ideologijo napredka, ki se je izoblikovala po drugi svetovni vojni, pa je ljudsko znanje postalo pravi simbol zastarelosti in zaostalosti. To je omogočilo vzpon farmakološkim koncernom, ki so postali pomembni kapitalski dejavniki v naši družbi. V svojem pehanju za vse večjim zaslužkom so pripomogli, da se je moderni človek počasi razvil v pasivnega odvisnika od tablet, se odtujil naravi in preložil odgovornost za svoje zdravje v roke zdravnikov,« ugotavlja in nadaljuje, da je v zadnjih letih šolska medicina izgubila precej svojega ugleda. Največ kritike gre na račun pretiranega predpisovanja sintetičnih zdravil, ki jih spremljajo nevarni in nezaželeni stranski učinki. Tako se vse več ljudi zaveda, da svojega zdravja in dobrega počutja ni treba vedno polagati v roke farmakologije. Vračajo se k stari dobri praksi, k blagi naravni medicini.
Vedrina, veselje, dušni mir in zadovoljstvo
V svoji knjigi je Anita zbrala skoraj 400 receptov ljudskega zdravilstva. Njeno knjigo odlikuje to, da iz različnih virov povezuje staro znanje z novejšimi izkušnjami v sodobno celoto za pomoč z zelišči in drugimi domačimi zdravilnimi sredstvi. Seveda se avtorica zaveda, da so zbrani recepti le informacija o bogastvu ljudskega zdravilstva pri nas in nikakor ne nadomestilo za zdravniško oskrbo. A v nekaj je – ob vsem drugem – prav gotovo prepričana, in sicer v to, da so najboljša zdravila zmeraj brezplačna in so na voljo prav vsakomur med nami: »Vedrina, veselje, dušni mir in zadovoljstvo – to so pravi temelji zdravega, srečnega, izpolnjenega in dolgega življenja!«
LUČKA LEŠNIK