Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXVIII, 6. januar 2017, številka 01 - > Precej tanka meja med dovoljenim in prepovedanim

Precej tanka meja med dovoljenim in prepovedanim

Kaj bi mi brez spleta

Veliko je govora o internetnem podzemlju, temnem internetu ... "Kje" in kako ta sploh deluje? Kako uporabniki do njega dostopajo? Zakaj ni "viden"?

Pri odgovoru na to vprašanje moramo najprej razjasniti osnovne pojme. Veliko ljudi izmenično uporablja izraza internet in splet oziroma »Web«, v resnici pa izraza nista sopomenki. Z besedo internet poimenujemo omrežje, ki povezuje milijone računalnikov po vsem svetu. Splet je le ena izmed storitev, ki poteka prek interneta, a je res, da gre za najbolj znano in široko uporabljano storitev. Splet je, poenostavljeno rečeno, tisti del interneta, do katerega dostopamo z brskalniki, kot so, denimo, Google Chrome, Internet Explorer ali Mozilla Firefox.

Ko govorimo o internetnem podzemlju ali temnem internetu, največkrat govorimo o »temnem spletu«.

Splet v osnovi ločimo na dva dela, na dva nivoja. Vrhnji nivo je »površinski« splet – to je, poenostavljeno rečeno, tisti del spleta, do katerega lahko dostopate z običajnimi poizvedbami, denimo na spletnem iskalniku Google. Večino spleta (naj bi šlo za približno 90 %) predstavlja »globoki splet« (ang. Deep Web). »Deep Web« je vse tisto, do česar spletni iskalniki ne morejo dostopati, kot je recimo vaša elektronska pošta, kot so datoteke, ki jih imate v oblaku, zasebne objave na družbenih omrežjih, e-bančništvo, zaprta omrežja v podjetjih in javnih ustanovah ipd. V grobem lahko rečemo, da je meja med površinskim in globokim spletom meja med javnim in zasebnim.

Manjši del »globokega spleta« predstavlja »temni splet«, oziroma »Dark Web«. Tu govorimo o delu spleta, do katerega lahko dostopate le s posebnim programskim orodjem (najbolj znano orodje je brskalnik TOR). /…/ Na tem delu spleta smo namreč sledljivi, kar pomeni, da lahko, denimo, oblast v državi s totalitarnim režimom zlahka sledi vsej spletni komunikaciji oporečnikov, ki se ne strinjajo z njo. Omrežje TOR omogoča uporabnikom tudi postaviti posebna skrita in anonimna spletna mesta, kjer običajno najdemo vsebine, ki so v nasprotju z zakoni – spletne tržnice s prepovedanimi substancami, posnetke spolnih zlorab otrok ipd. Uporabniki »temnega spleta« so, seveda, zelo različni, od že omenjenih oporečnikov do tistih, ki preprosto ne želijo, da so ves čas pod drobnogledom, in do kriminalnega podzemlja, ki seveda »podzemni splet« uporablja v namene, zaradi katerih …/…/.

Če želite sami pogledati na »temno stran«, si lahko na računalnik namestite brskalnik TOR in se odpravite na ogled. V posebnih spletnih imenikih morate nato še poiskati naslove skritih spletnih mest s končnico .onion (namig: »pogooglajte« »hidden wiki«). Verjetno pa boste nekoliko razočarani, saj do zares »podzemnih« delov spleta ne morete priti kar tako, brez povabila in brez poznavanja natančnega naslova, kjer se iskano nahaja. Večina radovednih obiskovalcev se kaj kmalu naveliča, saj iskanje po »temnem spletu« ni tako udobno in zanimivo, kot smo vajeni na »površju«. Če se boste odpravili na temni splet, pa le pazite …/…/. Tam je namreč meja med dovoljenim in prepovedanim precej tanka. Če nismo dovolj pazljivi, se …/…/.

MAJA VREČA