Vsa živa bitja sanjajo

List iz dnevnika

Ko smo pred petnajstimi leti na šoli eksperimentalno začeli razpisovati natečaj haiku za slovenske osnovnošolce, mi ni bilo niti malo jasno, kam bo vse to privedlo. Eksperiment kot eksperiment, v šoli si pač vedno nekaj izmišljujemo, vedno iščemo zanimive poti do učencev, pri mojem predmetu, glasbena umetnost, pa je sploh zaželeno, da vedno znova prekinjam s stereotipi in formalnimi postopki učenja. No, že(l)ja po kreativnosti me je gnala do te mere, da sem pri pouku »preskočil« na literaturo.

Spomnim se, da me je ideja obšla nekako pri impresionizmu, ko otrokom skušaš približati Debussyjeve miniature ipd. Sam poezijo haiku pišem (iščem) že iz mladosti in vedno mi je bil izziv skrčiti misli na tako drobno »pesem«, v kateri je zajeto celo vesolje. /…/ Haiku je le na videz preprost in hitro osvojljiva pesniška forma.

Prav s tem videzom pa bo odlična vaba za učence, ki so do ustvarjalnosti odklonilni, sem pomislil. Kratko, brez rim, kakšen nenavaden miselni preobrat v tretji vrstici … to se pa že da, je verjetno navdušilo učence. Prvič smo jih pisali ob glasbi. Pri poslušanju (Debussy: Morje, Igra valov) smo skušali še oblikovati haiku na »vodni podlagi«, pri likovnem pouku pa so taiste pesmi narisali s tušem.

/…/ Le nekaj haikujev se je kolikor toliko posrečilo. Za droben zvezek, ki smo ga potem ročno izdelali v nakladi 25 izvodov, za vsakega, ki je imel objavljen svoj izdelek. Presenetilo me je otroško iskreno navdušenje nad tovrstnim ustvarjanjem; ni jim šlo v nos, če jim ni uspelo, raje so še poizkušali, še doma so se trudili. Toliko navdušenja je bilo, da se je potem vse skupaj zavalilo po bregu kot snežna kepa, ki se še vedno debeli in raste. Do danes je nastalo 15 knjig izbranih haikujev, vsako leto se vključi približno 50 šol, nekatere so dejavnosti zveste od začetka. Čisto veselje je sprejemati pošiljke na izbrano temo in potem delati zbornik. Tudi letos že teče. Tema Sanjam, sanjarim je otrokom blizu, to se čuti iz do zdaj poslanih pesmi.

Pred dvema letoma pa so se na nas (delo dela delo) obrnili japonski organizatorji JAL FOUNDATION s prošnjo, če bi za Slovenijo prevzeli še njihov svetovni natečaj haiku za otroke do 15. leta starosti. Odločitev je bila hipna, ni kaj, take ponudbe ne moreš zavreči, in smo ob našem razpisu pošiljali še njihovega na temo Jutro/Morning. V zborniku je tako lani izšlo deset del slovenskih šolarjev. Japonski natečaj je širši in ob haikujih sprejema tudi haige, je pa delno tekmovalnega značaja – iz vsake države odberejo deset najboljših za objavo. Ob sodelovanju in dopisovanju z gospo Akemi Hamazaki, ki je zadolžena za nas, sem začutil tudi njihovo stisko – veliko krasnih del, žal, odpade zaradi omejitev pri tiskanju zbornika. Tudi letos delamo z roko v roki. Ponujajo nam izjemno dober naslov: Živa bitja (Living Things). Več lahko zainteresirani preberete na naslovu

http://www.jal-foundation.or.jp/wch/15th/poster/slovenia.pdf , kjer je objavljen razpisni plakat, ob njem pa tudi pogoji sodelovanja v slovenščini. Na kratko naj namignem, da je rok za oddajo prispevkov 15. februar 2018.

Lepo se je povezalo – živa bitja sanjajo in sanjarijo, ob tem pa ustvarijo še kašen haiku ali haigo. /…/

JOŽE ŠTUCIN

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 1, stran 7, ki so izšli 5. januarja 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?