Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXIX, 19. januar 2018, številka 02 - > Spoznajmo amatersko radiogoniometriranje

Spoznajmo amatersko radiogoniometriranje

Lov na lisico

Amatersko radiogoniometriranje (ARG) ali »lov na lisico« je dejavnost, ki jo mladi in odrasli prebivalci Slovenije zelo slabo poznajo ali pa zanjo še nikoli niso slišali. V lovu na lisico se lahko preizkusijo otroci od dopolnjenega 6. leta starosti, zgornja starostna meja ni določena. ARG pravila navajajo, da je to tehnično–športna disciplina, kjer tekmovalci s pomočjo posebnih radijskih sprejemnikov z usmerjeno anteno (radiogoniometri) v čim krajšem času na tekmovalnem območju odkrijejo skrite oddajnike, torej lisice.

Pred startom vsak od tekmovalcev vzame svoj sprejemnik, orientacijsko karto in elektronski čip, s katerim registrira odkritje skritega oddajnika. Razen tega med iskanjem lisic uporablja tudi kompas, uro ter pribor za risanje in pisanje. Vsak tekmovalec mora praviloma najti pet skritih oddajnikov, razen pionirji – otroci, stari do 15 let, ki morajo najti le tri oddajnike. Šesti oddajnik je radijski svetilnik, ki je postavljen na vhodu v ciljni koridor in oddaja neprekinjeno na drugi frekvenci kot ostali oddajniki.

Zbrani in spretni v naravi

Tekmovanja potekajo podnevi in na območju, ki ga tekmovalci ne smejo poznati, kar velja tudi za tekmovalce organizatorja. Celotno tekmovanje poteka peš. Najdaljši čas tekmovanja je od 90 do 140 minut, pri čemer zmaga tekmovalec, ki … /…/.

Tekmovanja v amaterskem radiogoniometriranju potekajo v sklopu radioamaterskih organizacij v Sloveniji in so lahko klubska, regijska in državna.

Lov na lisico je dejavnost, ki omogoča razvijati mnogo spretnosti in pozitivnih lastnosti. Vedno poteka v naravi, praviloma zunaj naseljenih površin, kar pomeni, da tekmovalci krepijo svoje zdravje in utrjujejo svojo telesno pripravljenost. Za pionirje znaša razdalja med startom in ciljem od 3.000 do 5.000 metrov.

Tekmovanja potekajo v različnih delih Slovenije in udeleženci spoznavajo svojo domovino, kar jim omogoča širjenje zemljepisnega znanja o naši deželi.

Med tekmovanjem uporabljajo barvni zemljevid, ki je v merilu 1 : 15000 ali 1 : 10000, s čimer krepijo znanje v orientaciji v naravi in na zemljevidu in imajo priložnost, da posamezno območje Slovenije spoznajo zelo podrobno in natančno. Sposobnost dobre orientacije v naravi je znanje, ki je lahko v nekaterih okoliščinah življenjskega pomena.

Urjenje samostojnosti

Učitelji in starši vse pogosteje opažamo, da so učenci in dijaki vedno pogosteje nesamostojni in potrebujejo za sprejemanje odločitev pomoč odraslih. Amatersko radiogoniometriranje ponuja odlično priložnost, da se mladi urijo v samostojnosti in iskanju najprimernejših odločitev, saj se morajo med tekmovanjem popolnoma samostojno odločiti, po kakšnem vrstnem redu bodo iskali oddajnike – lisice, od česar je odvisen rezultat tekme in mesto uvrstitve.

Pomembne lastnosti, ki jih tekmovalci ARG krepijo, so vsekakor tudi potrpežljivost, natančno poslušanje in koncentracija. Posamezni oddajniki stalno oddajajo določen tekst v obliki Morsejeve abecede, ki ga morajo tekmovalci slišati in se po njem orientirati.

/…/

V veščinah amaterskega radiogoniometriranja se lahko mladi in odrasli urijo v radioklubih v različnih delih Slovenije: v Domžalah, Radomljah, Ajdovščini, Krškem, Sevnici, Ljutomeru, Ormožu in na Ptujski Gori.

Doma in na tujem

Dodatno privlačnost lova na lisico predstavljajo tudi tekmovanja v tujini, saj se lahko tekmovalci udeležijo balkanskega, evropskega ali svetovnega prvenstva.

V sezoni 2015/2016 je potekalo evropsko prvenstvo v ARG-ju v Oslu na Norveškem (17. Youth IARU Region 1 ARDF Championship, Oslo, Norway) balkansko prvenstvo pa v Črni Gori. Julija lani je bilo 1. svetovno mladinsko prvenstvo iz radioamaterske goniometrije na Slovaškem (1. World Youth ARDF Championships, Slovakia), v slovenski reprezentanci so bili: Samo Vetrih, Tomislav Haring, Leon Kmetič ter Drejc Trojer. S slednjim, z Drejcem sem se o vsem tem še malo pogovorila.

/…/

IRENA ŽIŽEK – TROJER

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 2, stran 6, ki so izšli 19. januarja 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?