Zgleden jubilej
11.4.2014, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: utrip
Za 40. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva so izbrali dober dramaturški lok. Najprej smo slišali pianiste Eleonoro Coianiz, Rosselo Lupieri in Simone Vuerich, mentorja Manuela Fighelija, iz Glasbene matice-šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini. Žal ne vemo točno, koliko mladih se oblikuje v bodoče glasbenike v Kanalski dolini. Nato sta nastopila kitaristka Lara Marie Kurasch, mentorice Janjo Hinteregger ter pianist Lucia Haab, mentorice Monike Seher. Prihajata iz slovenske Glasbene šole na Koroškem, Celovec, v kateri je na območju Zilje, Podjune in Roža vključenih v glasbeno šolo pod vodstvom neutrudnega mag. Romana Verdela kar 727 učencev in učenk. Največ od vseh sodelujočih glasbenih šol. Izmed 475 učencev in učenk Glasbene šole Jesenice sta nastopila pozavnist Matevž Tonejec, mentor Gašper Breznik, ob klavirski spremljavi Monike Toman in harmonikar Florjan Kozmus, mentor Jan Ulčnik. Glasbeno šolo Škofja Loka obiskuje 508 učencev. Na jubilejnem srečanju na Brdu so jo zastopali flavtistka Petra Štibelj, mentorica Ana Kavčič Pucihar, z violončelistko prof. Barbaro Jager in ob spremljavi pianistke Katarine Tominec. Ozračje dvorane Grandis, ki bi morala imeti večstopenjski oder ali pa tak avditorij, sta s svojimi glasovi prevzela pevca Miha Križnar in Marko Jenko. Prvi z ario, drugi s skladbo J. Pavčiča Pred durmi. Mentorica obeh je Saška Klarič, na klavirju pa ju je spremljala Katarina Tominec. Z glasbeno šolo Tržič, katero zaradi prostorskih zagat lahko obiskuje le 200 učencev, je v jubilejno srečanje s klavirskim duom pianistk Eme Meglič in Maje Gros, mentorica Tanja Ahačič, vneslo v večer nov glasbeni zagon. S svojima glasovoma sta ga zapolnili pevki Tadeja Kostov in Eva Krampl, mentorica Amanda Stojović-Kasagić. Prva, ki želi postati operna pevka in druga, ki je ugotovila, da brez ur preživetih na izobraževanju za solo petje, njenemu življenju nekaj manjka. Radovljičani, število učencev glasbene šole raste in je doseglo že številko 337, so kvadrirali število nastopajočih Tržičanov. Kvartetu kitar, v katerem so pod mentorskim vodstvom Ravija Shrestha zaigrali Andraž Ješe, ra Legat, Lia Gerkman in Vid Urh, žal pa so bili bolj ali manj skriti za nosilci not, je sledil kvartet klarinetistov. Žal tudi oni težko dostopni za oko fotoaparata. A naj kljub temu dodamo, da so občinstvo v polni dvorani ogreli s skladbo Amerika v priredbi L. Domotorova in izvedbi Anje Zupan, Petra Franca Letonje, Jošta Strgarja in Amarja Kavazovića, mentor Gregor Vindiš. Ostala sta nam le še nastopa gostiteljev, o delu katerih ter o pomenu srečanja je pred začetkom nastopov glasbenikov spregovorila ravnateljica Glasbene šole Kranj Petra Mohorčič. Iz nagovora izpostavljamo zahvalo babicam in dedkom, ki učence skrbno vozijo k pouku in jim ploskajo na številnih nastopih. Pa trditev, da imajo sodelujoče glasbene šole nad tri tisoč učencev in učenk in, da v njih pridobivajo bogato glasbeno znanje. Poleg tega pa jih oblikujejo v odgovorne, delovne, poštene in samozavestne osebnosti. Žena mi po teh nastopih mladih glasbenikov vedno pravi, da ji je žal, da te možnosti niso imeli v njeni širši družini, kjer so skoraj vsi glasbeno nadarjeni. Vedno pa tudi prida, kako so ta dekleta in fantje samozavestni in – žensko oko – vitki. Med izbrance, kot je vse nastopajoče naslovila Mohorčičeva, je kranjska glasbena šola, ki ima 700 učencev, a še vedno nima primernih prostorov za delo, uvrstila trio MAK mentorice Bogomile Mrdjenović, v katerem z nadenergijo nastopajo pianistka Mateja Grašič ter flavtistki Anja Kišek in Katarina Rogelj. Po moških pevskih solistih iz škofjeloške in ženskem duetu iz tržiške glasbene šole smo na koncu predstavitve glasbenih šol slišali še Mladinski pevski zbor GŠ Kranj ob spremljavi harmonikarice Gaje Jarc, mentorja Dejana Maleša in klarinetista Domna Kosa, mentorica Eva Krajnčan. Dirigentka Urška Štampe je iz mladih grl izvabila skladbo Gašperja Jereba na besedilo Miha Zabreta In dovoljene so nam sanje. Z njo nas so spomnili na večer, ko smo razglasili samostojno Republiko Slovenijo. Le misel, vprašanje. Zakaj pri slovenskih izvedbah spremljajoča glasbila skoraj vedno preglasijo pevce? In še eno vprašanje. Bomo izvedbo te skladbe, pa še kakšne, lahko večkrat slišali na valovih gorenjskih radijskih postaj. Kot redno glasbeno opremo! V slovenskem programu deželnega studia ORF v Celovcu je to njihova redna praksa. Višek večera. Petinšestdeset mladih glasbenikov iz vseh naštetih glasbenih šol je prvič zasedlo mesta v Združenem simfoničnem orkestru učencev glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Pobudo za to največjo zasedbo, ki je kadarkoli sodelovala na srečanjih, je dal Aktiv ravnateljev glasbenih šol Gorenjske. Tandem Tomaž Kukovič kot dirigent in skladatelj Gašper Jereb, kot skladatelj, jo je uresničil. Štirje stavki pod naslovom Gorenjski pušeljc, v katerih se dopolnjuje zakladnica ljudske in narodne glasbe z domiselno obdelanimi Avsenikovimi mojstrovinami, bi lahko poimenovali tudi v Gorenjska, od kod lepote tvoje? Zaslužila si je močan in dolg stoječ aplavz, h kateremu je dodala svoje dlani tudi podžupanja MO Kranj Nada Mihajlović, ki je pozdravila nastopajoče, njihove mentorje in ravnatelje in občinstvo pred začetkom srečanja, je morda tudi v njej zdramil občutek, da bi veljalo – pa ne le v Kranju – to poklonjeno skladbo o najlepšem koncu sveta, za spoštljivo plačilo avtorju, dirigentu in izvajalcem izvesti tudi na najrazličnejših slovesnostih po Gorenjski in jo koristiti celo za njeno kulturno-turistično predstavljanje. Tudi zato, ker so starši, učitelji glasbenih šol, mladi izbranci in organizatorka srečanja Glasbena šola Kranj v njeno izvedbo vložili ogromno energije in ustvarjalne delovne volje. Tako kot povezovalca programa Estera Marija Erzar in Janez Hostnik.
Besedilo k slikam: Zgoraj: Po številu največjo sodelujočo slovensko glasbeno šolo s Koroške je zastopala tudi kitaristka Maria Kurasch. Spodaj levo: Ravnateljice in ravnatelji sodelujočih glasbenih šol s šopki. Spodaj desno: Del združenega simfoničnega orkestra učencev glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, kot ga je bilo mogoče posneti z desne strani parterja dvorane Grandis.
