Sledi mesta
4.6.2014, avtor: Darja Štirn Koren / rubrika: utrip
Projekt Sledi mest - začel se je izvajati marca 2014 in se zaokroža s prireditvijo v Mestnem muzeju v Ljubljani - pomeni obeležitev 2000-letnice Emone med otroki in sovpada z 40-letnico obstoja enote Klinični center, Vrtca Vodmat. Vrtec Vodmat že več let vpeljuje različne umetniške prakse v izvedbeni kurikul in k izpeljavi vabi različne umetnike in kulturne institucije ter tako omogoča otrokom, da prek različnih jezikov in medijev umetnosti vstopajo v odnose s svetom, vsebinami in sporočajo o doživetem, videnem, na novo konstruiranem. V projektu je sodelovalo dvanajst skupin otrok iz Vrtca Vodmat, enote Klinični center, akademski kipar Jure Markota, specialistka za kreativni gib in neverbalno komunikacijo Mojca Leben, fotografa Tadej Bernik in Anja Manja Segulin, lončarka Ana Haberman, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana in MGML – Mestni muzej Ljubljana.
V projektu Sledi mesta so se otroci prve (od 1 do 3 let) in druge starostne dobe (od 3 do 6 let) ter strokovne delavke, vzgojiteljice podali na pot raziskovanja Emone. Najmlajši so se z Emono srečevali le prek materiala in sporočanja v tehnikah, ki so bile značilne za umetniško izražanje starih Rimljanov, obiskala jih je tudi lončarka, ki je z njimi izdelovala posodice za lučke. Manipulirali so z glino, lesom, lovorjem, kamni, peskom, keramiko …, gradili mesta, ceste, obzidja, se navduševali nad mozaiki ter jih skušali tudi sami ustvarjati.
Starejši otroci so v projekt vstopili prek spoznavanja in raziskovanja Emone kot zgodovinskega mesta in začetnika naselbine današnje Ljubljane. Emono so tako najprej spoznavali kot zgodovinsko dejstvo. S tem namenom so se povezali z Mestnim muzejem Ljubljana, kjer so za otroke pripravili različne oglede in delavnice. Otroci so se srečali z vsemi stvarnostmi tega starega mesta, načinom življenja, časovno premico, urbanizmom … Iskali so ostanke rimskega mesta v Ljubljani in jih prepoznavali v današnjem času. Vživljali so se v življenje takratnega časa prek simbolne igre, naracije, metafor … V nadaljevanju so otroci Emono kot staro mesto povezali z današnjo Ljubljano. Na simbolični ravni so to naredili z iskanjem in puščanjem sledi, ki so od nekdanjega mesta ostale, hkrati pa ohranile povezavo z mestom, ki danes živi in deluje na tem prostoru. S tem namenom so se povezali z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, kjer so otrokom prek grafike - njen princip je sled in repeticija - omogočil razmišljanje in delovanje v tej perspektivi.
Ime projekta Sledi mesta že samo sporoča glavni cilj, ki je bil iskanje sledi rimskega mesta in ukvarjanje z odtisi ter v nadaljevanju sledmi, ki jih civilizacija iz preteklosti ali mi, sodobna družba, puščamo našim zanamcem. Pri tem so strokovne delavke dale velik poudarek moralnemu angažmaju otrok ter kritičnosti v smislu ravnanja in odnosa v razmerju do sočloveka in narave. Otroci so prek različnih delavnic s specialistko za kreativni gib in neverbalno komunikacijo Mojco Leben pridobivali izkušnje puščanja sledi in odtisa, ki ga ima mesto in jih lahko ustvari in pušča tudi človek. Sledi sta nam pomagala iskati tudi fotograf Tadej Bernik in študentka pedagogike, ljubiteljska fotografinja Anja Manja Segulin, ki sta otroke popeljala v svet fotografije in iskanja detajlov v mestu, iščoč staro Emono. Nadgradnja vseh raziskovanj pa je bila delavnica z akademskim kiparjem Juretom Markoto, ki je otroke angažiral za ukvarjanje z današnjim časom v povezavi s puščanjem sledi in odtisov nas, ki živimo v tem času in ustvarjamo zgodovino našim zanamcem. Rimski steber je pripovedoval zgodovino rimskega imperija in simbolno, ko so otroci izdelali rimske steber, tudi vsebino njihovih srečevanj z različnimi zgodbami Emone. Najstarejši otroci so v zadnji fazi projekta iskali predmete, simbole, sporočila, ki govorijo o njihovih videnjih dobrega in slabega ravnanja in sporočajo o njihovem času, življenju, igri v vrtcu … Predmete bodo na prireditvi umestili v steber, ki bo tako simbolno pripovedoval zgodbo in morda nekega dne zgodovino nas in otrok, ki radovedno iščejo in raziskujejo našo preteklost in jo odtiskujejo v sedanjosti ….
Kot rezultat projekta je v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom nastalo tudi devet grafik, za katere so predloge pripravili otroci, matrice zanje in odtise pa Slavko Pavlin, tiskarski mojster. Vrtec Vodmat se je odločil, da jih podeli kot darilo, saj nekako združujejo vizijo projekta, ki je zgodba, sled in odtis nekega mesta.
VŠe nekaj bolj "tehničnih" podatkov: Vodja projekta je Darja Štirn Koren, pedagoginja, Vrtec Vodmat. Strokovne delavke, ki so izvajale projekt v oddelkih: Dunja Srdarev, Sanja Nenadić, Ula Mlakar, Uroš Lomšek, Fanči Jagunič, Lili Anderlič, Alenka Cegnar, Katarina Munda Udovič, Tana Radan, Ivana Razmoska, Darja Jeras, Irena Kraljič, Ana Rački, Jana, Danijela, Teja Zavec, Nataša Lovko Završnik, Snežana Padjen, Petra Jagrič, Urška Kavčič, Vesna Pantič, Sabina Osojnik, Nevenka Jančar, Marjijana Furlan, Teja Rus. Umetniki: Jure Markota, akad. kipar; Mojca Leben, specialistka za kreativni gib in neverbalno komunikacijo; Tadej Bernik, fotograf; Anja Manja Segulin, študentka pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ljubiteljska fotografinja; Ana Haberman, lončarka. Kulturni instituciji: MGLC – Mednarodni grafični likovni center (zanj: Lili Šturm, višja kustodinja in Slavko Pavlin, tiskarski mojster); MGML – Mestni muzej Ljubljana (zanj: Ema Marinčič, kustodinja). Tehnična podpora: Vesna Pantič. Projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.
