Moja dežela
16.6.2015, avtor: Karmen Meško / rubrika: utrip
MOJA DEŽELA
Čeprav se nam pogosto zdi, da otroci o okolju, v katerem živijo, veliko vedo, ni tako. Pogosto opažamo, da so kakovostne pravljice tujih avtorjev, vendar imamo tudi pri nas, v vsaki pokrajini, izredno zanimive pisce, zgodbe, pravljice, legende, ki pripovedujejo o dogodkih in ljudeh iz naših krajev.
V oddelkih Čebelice (4-5 let) in Muce (5-6 let), smo se vzgojiteljice Barbara Bednjički Rošer, Maja Geršak, Jerica Krofič in Karmen Meško odločile, da bomo pripravili letni medoddelčni projekt Moja dežela, v sklopu katerega skupaj odkrivamo skrivnosti naše dežele Slovenije. Vključile smo vsa področja kurikula, si pomagale z interaktivnim zemljevidom Slovenije, ki nam je omogočil boljšo in nazornejšo vizualno predstavo. S skupnimi srečanji smo odkrivali skrivnosti posameznih regij.
ZANIMIVOST REGIJE
Ko smo »obiskali« Dolenjsko, smo se pogovarjali o rjavih medvedih in takrat nas je obiskal lovec, g. Drago Vešnar iz Lovske družine Rače. Otroci so preko igre odkrivali in spoznavali naravo, pokrajino, hkrati pa so spoznavali, da se živa bitja razmnožujejo, živijo in umrejo (D. Bahovec idr. 2011: 41). Na Štajerskem smo spoznali pravljico Kurent, ki jo je po ljudskih motivih priredila Liljana Klemenčič, prav tako pa so nas obiskali Korenti Poetovio Ptuj, s katerimi smo zaplesali in preganjali zimo. Nazorno smo spoznali tradicionalne slovenske pustne like, ki so značilni za Štajersko. V Prekmurju smo potovali po Lainščkovi zbirki pravljic Mislice in si ogledovali slikovno gradivo znamenitega Mlina na Muri. Ker je Prekmurje v Sloveniji znano kot pokrajina štorkelj, smo z različnimi materiali ustvarjali belo štorkljo. Na koroškem smo spoznali zgodbo o Kralju Matjažu, ki živi pod Peco in čaka, da se mu bo brada devetkrat ovila okrog kamnite mize in tedaj se bodo v naše kraje vrnili dobri časi. Otroci so preko pravljic razvijali zmožnost domišljijske rabe jezika, prav tako so se s književnimi osebami identificirali ter doživeli književno dogajanje (D. Bahovec idr. 2011: 22). Plesali smo koroški ljudski ples ter se naučili pesem Po Koroškem po Kranjskem ter tako prek glasbe doživljali in spoznavali glasbeno ter plesno zapuščino naših prednikov (D. Bahovec idr. 2011: 26). Na Gorenjskem smo se spomnili našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ob sladkanju s figami prisluhnili Lepi Vidi in likovno poustvarili Povodnega moža. Otroke smo z branjem in ustvarjanjem spodbujali k doživljanju in spoznavanju umetniških jezikov (D. Bahovec idr. 2011: 26). Na Primorskem smo se srečali s pravljico Zakaj je morje slano in si ogledali slikovno gradivo. Na »obisku« Notranjske smo spoznali najmočnejšega slovenskega junaka Martina Krpana in si na spletu ogledali lutkovno predstavo SNG Ljubljana. Otroke je Martin Krpan tako navdušil, da smo ga tudi upodobili in med sabo pomerili moči.
SKLEPNO SREČANJE
Medoddelčni projekt smo uspešno pripeljali do konca in sklenili s srečanjem skupin, kjer smo ob interaktivnem zemljevidu Slovenije ponovili regije in njihove značilnosti, ki smo jih med letom postopoma spoznali. Vzgojiteljice smo bile presenečene in navdušene, ko smo prisluhnile pripovedovanjem in opisovanjem otrok, koliko podrobnih informacij so si otroci zapomnili, katere kraje so prav zaradi zgodb, ki smo jih brali, obiskali s starši. Otroke, starše in nas - vzgojiteljice je projekt spodbudil, da smo si nekatere zanimivosti tudi ogledali. Projekt se je izkazal kot odlična ideja, predvsem pa velika motivacija za nadaljevanje v prihodnje.
Literatura: D. Bahovec, E. idr. (2011). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
