Domov - > eŠR ->

Bo novo pripravništvo obrodilo sadove?

18.4.2016, avtor: Bojan Macuh / rubrika: aktualno

Lansko pomlad je država ukinila pripravništvo v šolstvu kljub dejstvu, da se je zadnja leta ukvarjala z naraščanjem povpraševanja po pripravništvu. Vsem diplomiranim učiteljem, ki si že leta prizadevajo, da bi se zaposlili, pa ne morejo konkurirati učiteljem z opravljenim strokovnim izpitom, je bil tako na voljo razpis za tristo in nekaj prostih delovnih mest. Zveni lepo, a brez omejitev in dodatnih zahtev ni šlo, šole pa se tudi niso spoprijele s tem izzivom.

Učitelj z diplomo in brez opravljenega pripravništva ni konkurenčen vsem drugim na trgu delovne sile, ki iščejo zaposlitev v slovenskih osnovnih šolah. Postavlja se vprašanje, ali bo nov način pridobivanja izkušenj, ki so ga v praksi začeli uresničevati prvi pripravniki aprila letos, ki so se prijavili na razpis za prvo zaposlitev oz. po starem pripravništvo v osnovni šoli. Mladi, bodoči učitelj bo tako bolj konkurenčen na trgu delovne sile, hkrati pa bo lahko ob pridobljenem znanju tudi sam uspešnejši pri zahtevnem pedagoškem delu. Zveni mikavno, zanimivo, preprosto. Je res bilo tako?

Delno uspešno

Javni razpis »Prva zaposlitev na področju vzgoje izobraževanja 2016« Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je izhajal iz naslova »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«. Prednostna naložba naj bi bilo trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade.

Cilj razpisa je bil zaposliti (za določen čas – 10 mesecev) 319 učiteljev – začetnikov, in to 188 v zahodni ter 131 v vzhodni kohezijski regiji, in sicer na projektnih delovnih mestih učiteljev, svetovalnih delavcev ali vzgojiteljev. Ciljna skupina javnega razpisa so bili mladi do vključno 29 let, ki so bili iskalci prve zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja glede na smer in stopnjo izobrazbe (kot jo predpisujejo Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja in drugi predpisi, sprejeti na njegovi podlagi) in imajo manj ustreznih delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, kot se jih zahteva za pristop k strokovnemu izpitu. Šola je z izbranim kandidatom (učitelj začetnik) sklenila pogodbo o zaposlitvi na razpisanem projektnem delovnem mestu za osem mesecev, za polni delovni čas, z začetkom 1. aprila 2016. Najpomembnejše je to, da bo učitelj začetnik v tem času pridobival vzgojno-izobraževalne izkušnje, ki so obvezne za pridobitev poklicne kvalifikacije, in opravil z zakonom in drugimi predpisi določene aktivnosti za pristop k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja, po izteku pogodbe o zaposlitvi po projektnem delovnem mestu pa bo z istim zavodom sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, ki bo trajala vsaj do30. 6. 2017.Učitelj začetnik je tako lahko vključen v neposredno vzgojno-izobraževalno delo, ki zajema samostojno delo, nadomeščanje, sodelovanje na ekskurzijah, mentorstvo učencem pri raziskovalnih nalogah, individualno delo z otroki in obsega najmanj dve uri na teden, vendar tako, da skupni obseg teh nalog ne presega polovice učne oziroma delovne obveznosti. Zelo veliko za začetek, a se je ob koncu razpisa izkazalo, da ponujenih priložnosti šole vseeno niso izkoristile. Obrazložitve bodo verjetno lahko dala vodstva šol, v kolikor bo od njih sploh kdo zahteval odgovore.

Na navedenih 319 razpisanih mest se je v sklopu javnega razpisa prijavilo le 106 šol, kar dokazuje, da šole niso imele (dovolj ali vseh) pogojev, da bi izkoristile ponujene priložnosti ali pa se začenja boj za obstanek na delovnem mestu po doseženi kvoti let za upokojitev.

Predlogi že od nekdaj, a ne slišani

Ministrstvu bi danes težko očitali, da niso poslušali nasvetov ravnateljev izpred mnogih let. Vmes se je zamenjalo kar nekaj ministrov, ki niso slišali ničesar, saj je bila njihova le politična volja in manj skrb za razmere v slovenskem šolstvu.

Opozoril, predlogov in zamisli je bilo veliko, a na veliko srečo takrat ni bilo takšnih gospodarskih razmer, kot so danes. V začetku tega tisočletja se politiki ni bilo treba ukvarjati s presežnimi delavci, nadzora nad zaposlovanjem je bilo manj in malo se jih je spraševalo o možnosti zaposlitve na šoli, še manj pa so se zaposleni spraševali o tem, ali bodo imeli pogoje za upokojitev in kakšna bo višina pokojnine. Danes je drugače.

Množica nezaposlenih diplomantov čaka pred vrati, ki se ne odprejo. Veliko je tistih, ki izpolnjujejo pogoje, da jih nekdo zamenja na njihovem delovnem mestu, a tega ne želijo zapustiti. Še vedno se čutijo dovolj sposobne, čeprav se načeloma izobražujejo manj in imajo tudi manj volje, interesa, moči in znanja, ki trka na vrata nove, sodobne osnovne in srednje šole. Imajo pa, to je treba posebej poudariti, veliko izkušenj, ki bi jih lahko prenesli na svoje naslednike (diplomante brez izkušenj in opravljenega pripravništva oz. Strokovnega izpita). Zato me veseli, da je država (čeprav s pomočjo projekta iz evropskih sredstev) začela delati in ne le razmišljati. Mladi, ki bodo v naslednjih letih nujno potreben kader za kakovostno izvajanje pedagoško vzgojnega procesa na slovenskih šolah, so dobili priložnosti (čeprav ne vsi), da se dokažejo, izkažejo in si s tem morda nekateri zagotovijo delovno mesto za poklic, za katerega so se odločili – poklic učitelja. Učitelji, ki so pred upokojitvijo, jim bodo ne samo zgled, temveč tudi primeri dobre prakse, od katerih se bodo lahko naučili veliko dobrega, slabe plati njihovega dela pa nadgradili. S tem bodo šole, njihovi učenci, posledično pa družba kot celota dobili tiste kadre, ki bodo pripravljeni stopili na svojo poklicno pot.

Ni vse tako slabo, kot se zdi

Čeprav imamo včasih občutek (kot starši), da po slovenskih in srednjih šolah ni vse tako, kot bi moralo biti, sem prepričan, da je slovenska šola v celoti gledano še vedno dobra. Morda potrebuje posamezne nove prijeme, spremembe na učnem področju (veliko je že načrtovanih, a je vprašanje, če se tudi v celoti izvajajo), predvsem pa novega zagona – izobražene in dela željne učitelje, ki bodo učili in vzgajali mlade. Morda se je s projektom »spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile« začelo novo obdobje kakovostnega in še naprednejšega dela v slovenskem šolstvu. Slednje je nujno potrebno.