366. Jutranjica
21.3.2017, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: utrip
»Danes, 21. marca ob 7.10, ko se na Gimnaziji Kranj, Koroška cesta 13, odkar pomnimo začenja pouk, smo po enem letu na FB strani naše srednje šole objavili zadnjo Jutranjico in tako proslavili svetovni dan poezije,« nam je sporočila Nataša Kne, prof. filozofije. Potem pa pojasnila: »Recept je bil preprost. Dijaki, nekdanji dijaki, profesorji, pesniki vseh vrst in sort so vsak dan napisali štirivrstičnico, katero smo objavili ob 7.10, ko je zazvonil šolski zvonec. Okvir je bil kozmološki, vezan na vsakoletni Sončev ritual. Pisali smo jih od pomladnega enakonočja 2016 do pomladnega enakonočja 2017. Od enega svetovnega dneva poezije do drugega. Napisali so izpovedi, ki so govorile o osebni sreči, o stiskah, ironiji, gimnazijskem vsakdanu, ocenah, odraščanju, o dijakih in profesorjih ter ljubezni, človeku … Ko sem predlagala, da bomo vsak dan objavili kvartino, se je predlog zdel utopičen. Pri zbiranju štirivrstičnih mi je zelo pomagala profesorica slovenščina Tina Lušina Basaj, kateri je tudi posvečena marsikatera jutranjica. Poseben pečat pa je jutranjicam pustil Srečko Kranjski, katerega identiteta ostaja skrita. Jutranjice bomo izdali tudi v knjižni obliki.«
Današnja, 366. se je glasila:
Jutranjice postale del jutranje so rutine,
zdaj postale del bodo zgodovine.
Pomladno enakonočje spet je nastopilo,
hvala vsem, ki rim skovali ste obilo.
(Gospa Cenzura)
Foto: Stanislav Jesenovec
