Zdravje v vrtcu
6.4.2017, avtor: Tatjana Starič / rubrika: utrip
V vrtcu vsako leto sledimo projektu Zdravje v vrtcu. Globalni cilj je predstaviti zdravje kot pomembno vrednoto in si prizadevati ustvariti primerne pogoje za krepitev zdravja otrok in zaposlenih. Otroci si pridobijo izkušnje, stališča in vzorec vedenja, ki jih večinoma obdržijo vse življenje, zato se še posebej posvečamo skrbi za zdravo prehrano, osebni higieni in telesnim aktivnostim.
Pri izvajanju dejavnosti smo upoštevali in uresničevali cilje iz kurikula:
Otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam:
Veliko dejavnosti smo izvajali zunaj na prostemv vseh letnih časih. Od krajših do daljših sprehodov, izletov, opazovali smo spremembe v naravi, se o njih pogovarjali, se sproščeno gibali na igrišču in tako usvajali naravne oblike gibanja, izvajali smo vadbene ure, rajalne in gibalne igre. Glede na letni čas in vreme pa smo se vedno primerno oblekli ali slekli odvečna oblačila in tako skrbeli, da otroci ne bi zboleli. Ob različnih dejavnosti, pesmi, zgodbic smo spoznavali načine zdravega življenja, kako zdravje ohranjati in kako se zdraviti, ko zbolimo. Spoznali in obiskali smo lekarno, se pogovarjali o zdravilih, o obisku pri zdravniku, v igralnici smo si uredili zdravniški kotiček in lekarno, v katerem smo se igrali igro z vlogami, zdravili smo bolne medvedke, punčke ali pa kar »bolne« otroke. Otroci v takšnih dejavnostih zelo radi sodelujejo in uživajo, hkrati pa z igr odpravljamo morebitni strah pred zdravniki.
Otrok spoznava, da mu uživanje različne zdrave hrane, telesne vaje in počitek pomagajo ohranjati zdravje
Ob različnih dejavnostih smo se z otroki pogovarjali, katera hrana je zdrava, bolj zdrava ali nezdrava in zakaj je dobro jesti zdravo hrano. V dogovoru s starši so otroci prinašali v vrtec različne knjige, revije in izrezane sličice različne hrane, iz katerih smo nato izdelali plakat Zdrava hrana in nezdrava hrana. Obiskali smo tudi tržnico v središču Maribora, ki je dobro založena z zelenjavo in sadjem. Pogovarjali smo se z branjevkami, poimenovali sadje in zelenjavo, ki so jo prodajali in tudi kdaj kaj poskusili. Poslušali smo zgodbice na to temo iz knjige Zdravkove dogodivščine, se naučili kakšno pesmico in deklamacijo. Vzgojiteljice smo v naši enoti v sklopu obogatitvenega programa »živ- žav« zaigrale otrokom lutkovno predstavo Zakaj je lisica zbolela. Nadaljevali smo z različnimi dejavnostmi v sklopu zdrave prehrane in gibanjem. Vsakodnevno izkoristimo čas za gibanje: gibalne minutke, gibalni odmori, vadbene ure, rajalne in gibalne igre, ter fit vadbene ure. Pogovor o zdravi prehrani poteka tudi vsak dan pri različnih obrokih. Otrokom najprej povemo, kaj bomo jedli in se pogovarjamo, zakaj je katera hrana zdrava. Otroke spodbujamo, da hrano vsaj poskusijo in če jim ne ustreza, jih ne prisiljujemo, da jo pojedo. Seveda je v vrtcih s strani strokovnega kadra za prehrano jedilnik sestavljen v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja in upošteva potrebno število dnevno zaužitih enot posameznih skupin živil. Med obroki zagotavljamo tudi najmanj dve uri presledka, saj s tem zagotavljamo čas za presnovo in možnost, da do naslednjega ustreznega obroka prepoznajo potrebo po hrani. In ker potekajo različne dejavnosti skozi vse dopoldne, so otroci v času kosila tudi že lačni. Tako ponujamo otrokom zdravo in sveže pripravljeno hrano, če je le mogoče, pridelano lokalno in bio. Hranjenje poteka umirjeno, brez nepotrebnega čakanja, pripravljanja, pri obrokih se ne hiti, dopuščamo možnost izbire ali da si otroci sami postrežejo, če to želijo. Poskrbimo tudi za vmesne obroke, ki zajemajo navadno sadje, katerega imamo v vrtcu vedno na razpolago. Za otroke, ki imajo posebne navade glede hrane (vegetarijanci, diete …), pa je še posebej poskrbljeno. Vsakršno prinašanje hrane v vrtec zmoti ritem načrtovanega prehranjevanja v vrtcu, zato otroci ne prinašajo nikakršnih prigrizkov oz. sladkarij.
V skladu z zdravjem skrbimo, da otroci v vrtcu počivajo, saj je počitek enako pomemben za zdravje in rast ter razvoj otrok. Otrokom se med počivanjem sprosti telo in mišice, počitek pa je nujen tudi za psihofizični razvoj otrok. Spanje sicer ni obvezno in tudi ne časovno strogo določeno. Organizacija počitka je odvisna od individualnih potreb, organizacije posebej utrudljivih dejavnosti, sprehodov, obiskov različnih institucij ali izletov. Prehod iz dejavnosti ali od kosila k počitku pa je postopen, brez pretirane naglice, hitenja s pospravljanjem …
Otrok pridobiva navade o negi telesa
Prav narava je področje, v sklopu katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajočo fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Velik poudarek je tako tudi na higieni. Že v prvem starostnem obdobju navajamo otroke na umivanje rok in obraza pred obroki in po njih ali ko pridemo z igrišča. Malčkom pomagamo vzgojiteljice, da si umijejo roke tudi z milom in jih obrišejo s papirnatimi brisačami. Sčasoma to postane rutina in se znajo že sami umiti in obrisati, treba jih je le nadzirati. Preko igre, zgodbic, deklamacij, pesmic in slikanic spoznavajo svoje telo in vlogo posameznih delov telesa. Učijo se, da morajo zanj skrbeti, da se bodo le tako dobro počutili in bodo zadovoljni.
Otrok spoznava, kako se varuje pred poškodbami in boleznimi
Otroci zelo dobro doživljajo posamezna čutila in jih spoznavajo v funkciji celega telesa. Čutila otroka posvarijo pred nevarnostjo, mišice pa mu pomagajo, da se nevarnosti umakne. Včasih smo starši ali vzgojitelji pretirano zaščitniški in ne dovolimo otroku dejavnosti, pri katerih mislimo, da bi se otrok lahko poškodoval. Otroku moramo zaupati in mu dovoliti, saj z gibalnimi in samoiniciativnimi aktivnostmi pridobiva izkušnje, ki so potrebne za razvoj in za pridobivanje samozaupanja in samozavesti. Tako pridobijo zaupanje v svoje telo in gibalne sposobnosti, obenem pa doživljajo ugodje v gibanju. V vrtcu vsakodnevno otrokom omogočamo dejavnosti, s katerimi razvijajo gibalne in intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem in emocionalnem razvoju in se socializacijsko krepijo. Bolj ko bodo gibalno aktivni, bolj spretni bodo, manj bo poškodb, obenem pa so veliko bolj zdravi in živahni. Hkrati smo tudi odrasli primorani h gibanju, da lahko sledimo otrokom.
Projekt zdravje v vrtcu vsako leto obnavljamo, le tako bodo navade prišle vsem v zavest. Zgledi in navade pa so pomembne za oblikovanje zdravega odnosa otrok in odraslih do hrane in gibanja.
V skupini Školjke smo tudi sodelovali v nagradnem natečaju Zdravje v vrtcu s Štajersko turistično zvezo in izdelali plakat. Za skupinsko delo smo prejeli posebno nagrado.
