70 let Mestne knjižnice Kranj
13.6.2017, avtor: (mkk) / rubrika: utrip
Slavnostni večer ob 70. obletnici Mestne knjižnice Kranj je potekal v petek, 9. junija, v dvorani Mestne knjižnice Kranj. Slavnostni govorniki so bili minister za kulturo Republike Slovenije Anton Peršak, predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen, podžupan Mestne občine Kranj Boris Vehovec in direktorica Mestne knjižnice Kranj Breda Karun. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Knjižnica je praznovala jubilejno obletnico in je želela skozi celotedensko dogajanje pokazati tudi tiste vidike svojega delovanja, ki v javnosti niso tako poznani. Kljub širitvi svojih storitev še vedno velja predvsem za hram branja in kulture. Uporabniki, ki vanjo redno zahajajo, sledijo spremembam in se vključujejo v nove dejavnosti. Ob praznovanju jubileja je dogajanje v knjižnici in pred njo segalo od razstav do pravljic v najrazličnejših oblikah in najnaprednejših tehnologij, ki so jih lahko v živo preizkusili obiskovalci. Praznovanje je bilo zaključeno v soboto s predstavitvijo vseh občin, v katerih delujejo njihove krajevne knjižnice.
Podžupan Mestne občine Kranj Boris Vehovec je na slavnostnem večeru čestital knjižnici ob jubileju in v nagovoru med drugim omenil, da knjižnica skupaj z 20.000 člani širi izredno pomembno kulturno poslanstvo, dviguje bralno kulturo, ohranja slovenščino in je zakladnica neprecenljivih informacij. Spodbuja tudi učenje tujih jezikov in je prostor medgeneracijskega sodelovanja.
V pozdravnem govoru je predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen najprej izrekla čestitke ob 70-obletnici delovanja knjižnice. Omenila je, da knjižničarji s svojim delovanjem in poslanstvom spodbujajo v sebi in v vseh, ki uporabljajo knjižnične storitve, tisto, kar dodaja vrednost človekovemu bivanju. Navedla je tudi, da so knjižnice prepoznane kot pomembne kulturne ustanove. Sodobna, k uporabniku usmerjena knjižnica, kar Mestna knjižnica Kranj vsekakor je, je oblikovana kot prostor navdiha, srečevanj in druženja. Deluje kot informacijsko središče, povezuje se z drugimi knjižnicami in raziskuje nove potrebe obiskovalcev.
Pomembno vlogo pri financiranju knjižnice ima ministrstvo za kulturo, ki prispeva del denarja tudi za knjige. Minister za kulturo Republike Slovenije Anton Peršak je prav tako čestital knjižnici ob njenem jubileju. Povedal je, da se je knjižničarstvo v Kranju začelo z rojstvom knjižne kulture na Slovenskem. Kranj je bil že od nekdaj mesto z izrazito kulturno zavestjo in je imela čitalnica ter kasneje knjižnica vedno pomembno vlogo.
Zgodovinar Ivan Smiljanič je predstavil oris zgodovine kranjske knjižnice, še posebej njene predhodnice, to je Narodne čitalnice v Kranju, ki je obstajala že pred 154 leti. Spregovoril je o zgodovini knjižnice vse do 29. junija 2011, ko je bilo slovesno odprtje novih prostorov knjižnice v Globusu. Osrednja knjižnica Kranj se je takrat preimenovala v Mestno knjižnico Kranj.
V kranjski knjižnici so delovali tudi priznani literati, ki so s svojim delovanjem presegli delo knjižnice. Izbrane literate, to so Stanko Bunc, Jože Šifrer, Bojan Pisk, Franc Drolc in Berta Golob, je predstavila koordinatorka območnih knjižnic in vodja službe za izposojo in informacije Jana Zeni Bešter.
Direktorica Mestne knjižnice Kranj Breda Karun je spregovorila o knjižnici, kot jo poznamo danes. Nova knjižnica v Globusu je bila skrbno načrtovana v skladu s tedanjimi svetovnimi trendi. Knjige in informacije so še vedno pomemben del, nova stavba pa daje prostor in možnosti tudi drugačne uporabe knjižnice. Poraslo je število dogodkov in prireditev, razstav, dejavnosti za otroke, izobraževanj na področju bralne in informacijske pismenosti. Prav zaradi vseh novih možnosti je število članov po odprtju Knjižnice v Globusu poraslo skoraj za 30 odstotkov in je danes višje od slovenskega povprečja. Knjižnica je uvedla vrsto izobraževanj za informacijsko pismenost, ki se jih še zdaj letno udeleži več kot 5000 ljudi. Povedala je tudi, da je knjižnica najbolj odprt javni prostor, v katerem enakopravno sprejemamo ljudi vseh starosti, narodov, narodnosti in socialnih skupin. Nobena druga javna ustanova ne omogoča celodnevnega brezplačnega dostopa do kulture, znanja, razvedrila, druženja. V Mestni knjižnici Kranj z množico akcij vzbujajo veselje do branja, razumevanja in razmisleka o prebranem. Omenila je, da se v knjižnici zavedajo, da so del skupnosti, in s paleto različnih storitev podpirajo državne in občinske razvojne strategije. Predvsem pa so tu zaradi prebivalcev MO Kranj in okolice. Mestna knjižnica Kranj ni le knjižnica v Globusu, je tudi mreža krajevnih knjižnic v občinah Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Jezersko, Preddvor in Šenčur.
Knjižničarji bodo v prihodnje še bolj odprli navzven, strokovno tako, da se bodo povezovali z drugimi knjižnicami doma in v tujini, predstavljali svoje dosežke in se učili od drugih. V lokalnem okolju pa bodo okrepili sodelovanje z vsemi, s katerimi jih povezujejo podobni cilji.
Na koncu se je direktorica zahvalila tudi sponzorjem, da so z njihovo pomočjo lahko pripravili bogat in raznolik celotedenski program.
Besedilo pod slikami: zgoraj: Zgodovinar Ivan Smiljanič je predstavil kranjske knjižnice od Narodne čitalnice dalje. Spodaj levo: Breda Karun, direktorica: »Prav zaradi vseh novih možnosti je število članov po odprtju Knjižnice v Globusu poraslo skoraj za 30 odstotkov in je danes višje od slovenskega povprečja.« Spodaj desno: Vesna Horžen: »Mestna knjižnica Kranj vsekakor je, je oblikovana kot prostor navdiha, srečevanj in druženja.«
