Kulturna šola leta 2017
22.9.2017, avtor: Lara Paukovič / rubrika: aktualno
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v sodelovanju z OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (najbolj kulturno šolo preteklega leta) na sklepni prireditvi v večnamenski dvorani OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, ki se je je udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, razglasil imena 70 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv 'kulturna šola', in najboljšo med vsemi, najbolj kulturno šolo leta 2017. Gre za najvišja priznanja JSKD na področju kulturnega udejstvovanja v slovenskih osnovnih šolah. Najbolj kulturna šola leta 2017 je po mnenju strokovne komisije Osnovna šola Franceta Prešerna iz Maribora.
Kulturna šola leta v kategoriji velikih šol je postala OŠ Janka Modra iz Dol pri Ljubljani, kulturna šola leta v kategoriji srednje velikih šol je postala OŠ Griže, kulturna šola leta v kategoriji male in podružnične šole pa je postala OŠ Anice Černejeve Makole.
Komisija je s posebnimi področnimi priznanji nagradila tudi šole, ki še posebej izstopajo na posameznih kulturnih področjih. Posebno priznanje za izredne dosežke na področju zborovske dejavnosti je prejela OŠ Planina pri Sevnici, posebno priznanje za izredne dosežke na področju gledališke dejavnosti OŠ Franja Malgaja Šentjur, posebno priznanje za izredne dosežke na področju lutkovne dejavnosti je pripadlo OŠ Gustava Šiliha Laporje, posebno priznanje za izredne dosežke na področju folklorne dejavnosti OŠ Prežihovega Voranca Maribor, posebno priznanje za izredne dosežke na področju sodobnega plesa so si prislužili na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, posebno priznanje za izredne dosežke na področju filma in videa je šlo na OŠ Center Novo mesto, posebno priznanje za izredne dosežke na likovnem področju������je dobila OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, posebno priznanje za izredne dosežke na literarnem področju pa OŠ Frana Roša Celje.
Komisija se je odločila za podelitev še treh posebnih priznanj, in sicer priznanje za izjemne dosežke na področju izobraževanja mentorjev OŠ Brežice, posebno priznanje za izredne dosežke na področju varovanja kulturne dediščine in izobraževanja mentorjev OŠ Lava iz Celja ter priznanje za celovit pristop h kulturnemu dogajanju ljubljanski OŠ Vide Pregarc.
Najbolj kulturna šola leta si je letos prislužila nagrado, ki so jo prispevali JSKD, MAO in Občina Grosuplje: obisk Županove jame in instalacije, ki trenutno gostuje v njej. Ostale nagrajene šole so prejele različne oblike udeležb na seminarjih in izobraževanjih, ki jih za mentorje pripravlja JSKD, najboljše štiri pa še letno naročnino na strokovni reviji Mentor in Folklornik.
Sklepne prireditve se je udeležilo približno 300 otrok in njihovih mentorjev iz različnih slovenskih osnovnih šol, v veliki meri pa so se je udeležili tudi župani krajev nominiranih šol. Program, pod katerega se je podpisala učiteljica Betka Jamnik, so oblikovali učenci šolske dramske skupine in pevski zbori Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.
Pred podelitvijo priznanj so si učenci in mentorji ogledali predstavo šolske gledališke skupine hiša z naslovom “Nacionalno preverjanje stanja”, ki jo je Jan Pirnat ustvaril po idejah grosupeljskih osnovnošolcev in govori o pasteh najstništva, s katerimi se srečuje današnja mladina. Kasneje so razkropili po grosupeljskih kulturnih institucijah, kjer so uživali v trinajstih raznovrstnih praktičnih delavnicah na temo Reformacije in medkulturnosti, njihovi mentorji pa so aktivno preživeli čas ob predstavitvi različnih ponudb za izvedbo kulturno-umetnostne vzgoja NIP Umetnost ter se praktično usposobili v eni izmed tovrstnih delavnic. Na koncu sta pomen uveljavljanja in spoštovanja avtorskih pravic za avtorje in založnike predstavila založnik Rudi Zaman in pisateljica Helena Kraljič.
»Veseli nas, da si vse več šol prizadeva za pridobitev naziva kulturna šola in da je postal naziv »najbolj kulturna šola leta« prestižni naslov, ki si ga danes želi marsikatera slovenska osnovna šola. Pri tem nas še posebej veseli, ko vidimo, da so pričele šole in različne kulturne institucije med seboj sodelovati, kar je pokazal tudi letošnji primer uspešnega sodelovanja med Muzejem arhitekture in oblikovanja ter uspešno predstavitvijo posameznih kulturno-umetnostnih vsebin različnih kulturnih institucij, od Cankarjevega doma, Slovenskega gledališkega inštituta, Lutkovnega gledališča do Art kino mreže, ki so se predstavile v okviru Kulturnega bazarja – skupnega projekta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo.«, je ob koncu prireditve povedala Marjeta Pečarič, pomočnica direktorja JSKD in vodja projekta kulturna šola.
...
S projektom Kulturna šola in razglasitvijo najboljših šol želijo na JSKD predstaviti najbolj kakovostne dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti ter širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Želijo, da bi bil projekt spodbuda za tiste šole, ki obšolskim kulturnim dejavnostim ne posvečajo dovolj pozornosti, in priložnost, da bi imeli vsi učenci, ne glede na to, katero šolo obiskujejo, možnost izbirati med čim bolj kakovostnimi in raznolikimi kulturnimi dejavnostmi.
Kulturna šola spodbuja kulturno vzgojo, omogoča ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpira kakovostne dosežke, skrbi za izobraževanje mentorjev ter stremi k temu, da bi postale šole žarišča kulturnega dogajanja v svojih lokalnih okoljih. Da bi spodbujal kakovosten način preživljanja prostega časa, pripravi JSKD znotraj projekta Kulturna šola letno več kot tisoč različnih selekcioniranih kulturnih programov, srečanj in festivalov gre vsako leto več kot 70.000 otrok.
