Domov - > eŠR ->

Dediščina na Štajerskem – voda od mita do legende

27.10.2017, avtor: Jerica Rajšek / rubrika: utrip

Z namenom, da ohranjamo evropsko kulturno dediščino, smo se na Osnovni šoli Ivana Cankarja Trbovlje znova odločili, da učenci in vsi, povezani s šolo, spoznavamo slovensko kulturno dediščino. V preteklih letih smo spoznavali Zasavje, Primorsko, Gorenjsko in Koroško, letos  smo se odpravili na Štajersko. V torek, 26. 9. , smo oblikovali mešane skupine učencev od 1. do 9. razreda, ki so sodelovalno ustvarjale izdelke, povezane s štajersko kulturno-zgodovinsko tradicijo. Vsi izdelki bodo na ogled in za prodajo na prireditvi v prihodnjih mesecih. 

Zakaj je tak način dela koristen?

Učenci med delom razvijajo sposobnosti samostojnega in kritičnega razmišljanja o izdelkih, ki predstavljajo Slovenijo v svetu; naučijo se organizirati delo in pristopiti k nalogi, za katero menijo, da so jo sposobni izpeljati; sodelujejo v skupini in s starejšimi; povezujejo teorijo s prakso in ob delu razširjajo znanje o naravoslovju in tehniki, kemiji, biologiji, tehnologiji in tehnologiji, gospodinjstvu, likovni vzgoji, etiki in ekonomiki;  sodelujejo v vseh delovnih fazah od načrtovanja, izdelave, konstruiranja, sporazumevanja, uresničevanja do vrednotenja rezultatov;  spoznavajo delitev dela kot pogoj za uspešno opravljanje sestavljenih nalog.

Z izpeljavo takšnih dni dejavnosti šola sledi  sloganu: Smo šola odgovornih, strpnih in solidarnih ljudi. 

V tem dnevu smo povezali dve rdeči niti: Štajersko kot del Slovenije in vodo – od mita do legende v sklopu Tedna kulturne dediščine. Izdelki, ki smo jih ustvarjali v dvanajstih delavnicah pod vodstvom strokovnih delavcev šole in trboveljskih klekljaric, naj bi povezovali oboje, hkrati pa naj bi bili uporabni.

Reka Drava s splavarji je bila v preteklosti marsikomu vir preživetja, naši splavi iz leskovih vej pa bodo služili kot podstavek za posodo. Brez vode ni življenja. Še danes ponekod vodo zajemajo iz vodnjakov, naši vodnjaki pa bodo namesto vode dali svetlobo kot namizna svetilka in v njih bodo rasla šolska zelišča z našega vrta. Trto smo uporabili za izdelavo okrasnih aranžmajev, iz listov smo izdelali rože, ki simbolizirajo jesenski čas. Hmelj smo uporabili kot polnilo za blazinice, ki naj bi prinesle sproščujoč spanec. Termalna kopališča smo povezali z odsluženimi brisačami, ki smo jih predelali v rokavice za umivanje. Da našim zanamcem predamo literarno dediščino, so učenci izdelali knjižice z zapisi legend o vodi in z zgodbami štajerskih pisateljev v stripu, narečne štajerske besede pa bodo vedno pri roki kot kazalo za knjige. Za konec smo se pognali po belih strminah, pa ne kot tekmovalci na Zlati lisici, temveč kot igralci nastale družabne igre.

Učenci, strokovni delavci šole in zunanji izvajalci so torej tega dne vijugali med ustvarjalnostjo, inovativnostjo, domišljijo, interpretacijo, strpnostjo in sodelovanjem.  Nastali so praktični izdelki in pridobili so izkušnje, ki bogatijo cankarjevce  kot enajsta šola pod mostom.