Moja rodna domovina
9.5.2018, avtor: Marija Volf / rubrika: utrip
Učenci 7., 8. in 9. razreda Osnovne šole Stari trg ob Kolpi z učiteljicama Marjeto Kočevar in Marijo Volf smo se odzvali na prijazno povabilo Osnovne šole Vič Ljubljana in Združenja veteranov 90–91 mesta Ljubljane in nekdanjih ljubljanskih občin ob zaključku 10. literarnega natečaja Moja rodna domovina. Tako smo zadnji letošnji kulturni dan v torek, 24. aprila, preživeli v Ljubljani.
Gostitelji so za nagrajence natečaja, mentorje in starše pripravili raznolik in zanimiv program. Na OŠ Vič so nas toplo sprejeli. Nagovoril nas je ravnatelj Sašo Vlah. Za veselo dobrodošlico so poskrbeli učenci, ki so nas navdušili z izvirno plesno koreografijo ob Straussovi Radetskyjevi koračnici. Nato je sledilo še okusno kosilo. Potem pa smo se z mestnim avtobusom odpeljali do Križank, kjer smo se razdelili v več skupin in se z vodniki podali na ogled starega mestnega jedra in na vožnjo s turistično ladjico po Ljubljanici.
Osrednja prireditev jubilejnega 10. natečaja je potekala v Mestnem muzeju Ljubljane. Na literarnem natečaju, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je sodelovalo 40 osnovnih šol iz vse Slovenije. Učenci so iskali navdih za pisanje pesmi in spisov o domu in domovini ob Prešernovem verzu Kjer hiša mojega stoji očeta in ustvarili 233 literarnih izdelkov. 30 učencev je bilo nagrajenih z medaljami. Izročil jim jih je dr. Igor Potočnik, predsednik Združenja veteranov mesta Ljubljane 90–91. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »V času globalizacije, ki jo živimo, je svet vsak dan manjši, dom pa ostaja samo eden in kot pravi Seneka: »Kdor je povsod, ni nikjer.« Domovina je tam, kjer smo doma, kjer si pomagamo, cenimo in spoštujemo drug drugega, kjer cenimo slovenskost in spoštujemo vse, ki so se borili zanjo.« Še 30 učencem pa je ravnatelj OŠ Vič Sašo Vlah podelil priznanja. Ob tem je povedal: »Projekt Moja rodna domovina bogati tako učence kot tudi nas odrasle. Desetletnica je pomemben jubilej tudi za vse slovenske šole, ki pri projektu sodelujejo. S ponosom in zadovoljstvom se oziramo na dobro opravljeno delo in polni novih idej načrtujemo nadaljnje delo v smeri našega poslanstva.« Med nagrajenci so bili tudi 4 devetošolci naše šole: medaljo sta prejeli Lucija Konda in Nika Rauh, priznanje pa Karmen Šterbenc in Luka Šegina (mentorica Marija Volf). Član predsedstva Združenja veteranov Matjaž Miklavc pa je izročil zahvale za dolgoletno uspešno sodelovanje na natečaju osnovnim šolam Brezovica, Rovte, Kanal, Tabor Logatec, Rodica, Muta, Vič Ljubljana in Stari trg ob Kolpi.
Osrednji govornik Andrej Jurjevič, višji praporščak, veteran vojne za Slovenijo 1990–1991 in pobudnik literarnega natečaja MRD, je med drugim poudaril: “Vaša dela so dokaz, da mladi, ki stopate na življenjsko pot, spoštujete slovenski jezik, slovensko kulturo, naše vrednote. Prepričan sem, da se nam za našo prihodnost ni potrebno bati, stali in obstali bomo na svoji, slovenski zemlji.”
Slovesno prireditev je obogatil kulturni program, v katerem so nastopili člani ŠPZ OŠ Vič, študentke Akademije za glasbo in učenci OŠ Stari trg ob Kolpi, ki so jih obiskovalci prireditve še prav posebej toplo sprejeli. Učenke Živa, Lucija in Nika so se gostiteljem zahvalile z Župančičevo pesmijo Na Jurjevo.
Vsi nagrajenci so prejeli tudi zbornik Moja rodna domovina 2018 – 10 let, v katerem so objavljena vsa nagrajena dela mladih. Poslovili smo se z najlepšimi vtisi in z obljubo, da se zopet srečamo ob letu osorej.
Nagrajeni literarni izdelki učencev Osnovne šole Stari trg ob Kolpi
Dom
Dom je ljubezen,
dom je zavetje,
ki nudi toplino,
hvaležnost in bližino.
Domačija je kraljestvo,
ki so ti ga oče dali,
to največje je posestvo,
ki so ti ga v srce zapisali.
Tu sam svoj si gospodar,
vsej kmetiji si vladar,
to vse pa ne bi šlo,
če družinice ne bi bilo.
Poleti na polju se znojiš,
jeseni pridelkov se veseliš,
pozimi malo posediš in
spomladi zopet oživiš.
Domovina je dom,
v srcu ju nosila bom,
kjerkoli po svetu hodila bom.
Lucija Konda, 9. razred
Slovenija
Z mogočnim sijem sonca
v gozdu bršljan se rad igra.
Divji veter skozi veje
neštetih dreves vihra.
Zdaj srce mi glasno pravi,
naj vrnem mu nazaj
vse hribe in kotline,
reke bistre in planine.
Pravi mi, saj nisi tu doma,
tvoj dom je ena in edina –
Slovenija.
Nika Rauh, 9. razred
Moj dom je moja domovina
Dom je kraj, kjer imamo prijatelje, družino, ljudi, ki jih imamo radi. Domovina je tam, kjer se dobro počutimo, kjer se počutimo varne. Pomembno je, da imamo svoj dom, da imamo kje živeti. Ampak ni povsod tako, veliko ljudi nima svojega doma, ker so revni. Moja rodna domovina je Slovenija. Mnogi so se srčno borili za našo domovino, ko je bila 10- dnevna vojna. Takrat je Slovenija postala samostojna država. 25. junija zato praznujemo dan državnosti. Doma sem v Starem trgu ob Kolpi, kjer je prelepa narava, najlepše pa so bele breze in naša krasotica reka Kolpa. Narava je prečudovita spomladi in poleti, ko v gozdovih ozeleni drevje in na travnikih zacvetijo trave in rože. Zelo sem vesela, da živim v tako lepem kraju. Doma imamo kmetijo, zato je poleti veliko dela. Seveda je naporno, a je vredno truda. Ko vidiš, kaj si naredil skupaj s svojo družino, si ponosen. Zaveš se, kaj vse lahko naredimo, če si pomagamo. Ko kosiš travo, ko pospravljaš seno, se zaveš, kako lepo je doma. Seveda je tudi drugje po Sloveniji lepo, saj ima naša domovina zelo veliko zanimivosti. Primorska, Štajerska, Gorenjska, Koroška … - sami lepi kraji! A mnogi ljudje niso zadovoljni s svojim domom, mislijo, da jim bo drugje lepše, in zato se odselijo. Čez nekaj časa pa spoznajo, da jim je bilo doma bolje. Tudi iz mojega kraja se ljudje odseljujejo v večja mesta, ker mislijo, da v tako majhni vasi ni prihodnosti. Med poletnimi dopusti in počitnicami pa se nekateri radi vračajo na svoje domove in v počitniške hišice. V našo Poljansko dolino ob Kolpi prihajajo tudi turisti, nekateri ostanejo več dni. Najraje obiščejo okoliške vasice, kot so: Dol, Prelesje in Radenci. Tam je namreč reka Kolpa, ki jim nudi veliko užitkov, kot so plavanje, čolnarjenje in ribolov. Rada imam svoj dom in sem ponosna na svojo domovino. (Karmen Šterbenc, 9. razred)
Svojega doma ne bi zamenjal za nič na svetu!
Moja domovina Slovenija je zame najboljša. Najraje pa imam svojo vas Radenci ob Kolpi, ker sem tam doma. Doma mi je najlepše in se počutim najbolje, zato ne grem rad daleč od doma. Ponosen sem na svoj domači kraj, ker imamo veliko lepih travnikov in njiv. Najlepše in najbolj zanimivo mi je v domači vasi poleti, ko z družino preživimo skupaj veliko lepih dni. Rad pomagam pri vseh kmečkih opravilih, najbolj pa uživam, ko delamo s traktorjem. Če bi lahko kaj spremenil, bi si želel, da bi naša vas imela več prebivalcev. A tudi tako je kar v redu, saj bi nas lahko bilo še manj. Zadovoljen sem s tem, kar imam. Svojega doma ne bi zamenjal za nič na svetu! (Luka Šegina, 9. razred)
Vtisi učencev Osnovne šole Stari trg ob Kolpi z zaključne prireditve 10. literarnega natečaja MOJA RODNA DOMOVINA
V Ljubljani mi je bilo najlepše na ladjici. Videli smo več mostov. Opazoval sem številne golobe. (Andraž Bračko Majerle, 7. r.)
Najbolj všeč mi je bilo med vožnjo z ladjico in na Prešernovem trgu pri pesnikovem spomeniku. Drugo leto se bom bolj potrudil napisati spis ali pesem o domovini in mogoče se bo letošnji dogodek ponovil. Bilo mi je zares zelo lepo. (Erik Ržen, 7. r.)
Na kulturnem dnevu v Ljubljani sem zelo uživala. Prvič sem se peljala z mestnim avtobusom in s turistično ladjico in to mi bo za zmeraj ostalo v spominu. Tak dan bi rada doživela še kdaj. (Neja Evgenija Ržen, 8. r.)
Na slovesni prireditvi v Mestnem muzeju Ljubljane smo bili učenci naše šole še posebej toplo sprejeti, zato mi je bila proslava še toliko bolj všeč. Glasno so nam ploskali in se čudili, da nas je na šoli tako malo. Učenci OŠ Vič so zelo lepo peli. Najbolj vesela pa sem bila tisti trenutek, ko sem prejela priznanje za spis o domovini. To mi veliko pomeni. Nasploh je bil dan poln zanimivih dogodkov. Lepo mi je bilo na ladjici, na sprehodu po starem mestnem jedru, v Mestni hiši, na Prešernovem in Kongresnem trgu, v stolnici oziroma cerkvi sv. Nikolaja. Vodnik gospod Alen nam je povedal veliko novega. Hvaležna sem vsem, ki so nam pripravili tako bogat program. (Karmen Šterbenc, 9. r.)
Na OŠ Vič so nas prijazno sprejeli. Nagovoril nas je gospod ravnatelj Sašo Vlah. Za veselo dobrodošlico so poskrbeli učenci, ki so nas navdušili z izvirno plesno koreografijo ob Straussovi Radetskyjevi koračnici. Nato je sledilo še okusno kosilo. Z mestnim avtobusom smo se odpeljali do Križank, kjer smo se razdelili v več skupin in se z vodniki podali na ogled starega mestnega jedra in vožnjo s turistično ladjico po Ljubljanici. Tako smo izvedeli veliko zanimivosti o naši prestolnici. Najpomembnejši dogodek pa je sledil ob 17. uri v Mestnem muzeju Ljubljane – slovesna prireditev ob zaključku 10. literarnega natečaja Moja rodna domovina. Letos smo pisali pesmi in spise na Prešernov verz Kjer hiša mojega stoji očeta. Jaz in vsi moji sošolci smo tudi ustvarjali in kar štirje smo bili nagrajeni. Nika in jaz sva kot prvi med 60 nagrajenci prejeli medaljo, Karmen in Luka pa priznanje. V čast pa mi je bilo tudi, da sem prevzela zahvalo šoli za dolgoletno uspešno sodelovanje na natečaju. Nastopili smo tudi v kulturnem programu. Živa je predstavila našo šolo, potem pa sva se ji pridružili še Nika in jaz z recitacijo Župančičeve pesmi Na Jurjevo. Čeprav sem na prireditvi Moja rodna domovina sodelovala že lani, mi letos ni bilo nič manj zanimivo. Ponosna sem na medaljo, ki sem jo prejela. Pomeni mi spodbudo za naprej. Skratka, v Ljubljani smo se imeli zelo lepo. Škoda, da se kulturnega dneva niso udeležili vsi učenci naše šole. (Lucija Konda, 9. r.)
V Ljubljani sem s sošolci preživela krasen dan! Navdušil me je sprejem na OŠ Vič pa tudi moja prva vožnja z ladjico po Ljubljanici, prireditev v muzeju, novi ljudje, ki sem jih spoznala. Vesela sem medalje, ki sem jo prejela za nagrajeno pesem o Sloveniji. (Nika Rauh, 9. r.)
Zadnji kulturni dan v osnovni šoli je bil zelo lep in z veseljem bi ga ponovila! Uživala sem na ladjici in sprehodu po starem mestnem jedru. S prav posebnimi občutki pa se spominjam svečane prireditve, na kateri sem pred veliko množico obiskovalcem predstavila našo šolo in recitirala. Zelo lepo so me sprejeli. ( Živa Mihelić, 9. r.)
Vse dejavnosti so mi bile zanimive, najlepša pa je bila prireditev Moja rodna domovina. In takih prireditev bi se morali večkrat udeležiti. (Janez Konda, 9. r.)
Zelo sem bil presenečen in vesel, ko sem izvedel, da bom dobil priznanje za spis o domu in domovini – nisem si mislil, da bom dobitnik priznanja! In tisti trenutek, ko mi je gospod ravnatelj Sašo Vlah izročil priznanje in stisnil roko, je bil najlepši. Užival sem tudi na ladjici. Ta dan je bil poln doživetij in nikoli ga ne bom pozabil. (Luka Šegina, 9. r.)
