Koliko odpuščanj
6.4.2012, avtor: mz / rubrika: aktualno
Po oceni Sviza in ravnateljev naj bi varčevalni predlogi ogrožali od 2.500 do 3.000 delovnih mest v šolstvu, a na ministrstvu pravijo, da ne bo več kot 1.450 presežnih delavcev. Približno polovica naj bi se jih upokojila (toliko jih izpolnjuje pogoje), 300 naj bi jih dobilo delo prek programov evropskega socialnega sklada, 150 delovnih mest bi ohranili s tem, da bi zaposleni izrabili možnost skrajšanega delovnega časa, 100 pa naj bi jih ohranili z zmanjšanjem povečanega obsega dela. Tako naj bi bilo ogroženih le še 200 delovnih mest, a tudi za ta bodo po ministrovem prepričanju našli rešitev skupaj z ravnatelji in sindikati.
Na ministrstvu so oblikovali tudi oceno, koliko tehnoloških viškov naj bi povzročil posamezni ukrep. Tako bi skrajšanje programa podaljšanega bivanja odneslo 400 delovnih mest, umestitev jutranjega varstva v redno delovno obveznost 180, zvišanje normativov v prvem in šestem razredu 280, večanje obveznosti delavcev v srednjih šolah 50, zvišanje normativa za svetovalne delavce in knjižničarje 144 in umestitev interesnih dejavnosti v delovno obveznost 90.
Sicer pa do zdaj razprav o, denimo, normativih in standardih, učni in delovni obvezi sploh še ni prišlo. Prav ti ukrepi pa bi spremenili število zgoraj navedenih tehnoloških viškov.
Na nameravane spremembe glede normativov in standardov se je javno ostro odzval sindikat Sviz – preden so prišli na »dnevni red« pogajanj. A ne le zato, ker so menili, da bi ti posegi dolgoročno slabo vplivali na kakovost vzgoje in izobraževanja. Ministra dr. Žigo Turka so opozorili, naj ne krši zakonodaje. Gre namreč za to, da 84. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da mora minister pred določitvijo normativov in standardov pridobiti mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov na področju šolstva. Podobno se
je tudi v izhodiščih za nov socialni sporazum vlada zavezala, da bo ob racionalizaciji v javnem sektorju uskladila spremembe glede standardov in normativov s socialnimi partnerji. Morda je manj znano, da v pogajanjih sodeluje tudi sindikat ravnateljev in direktorjev Sindir (zajema direktorje in ravnateljev od vrtcev do višjih šol), ki deluje približno dve leti in je reprezentativen. Podpirajo stališča Sviza glede standardov in normativov in prav tako nasprotujejo povečanju učne obveze učiteljev.
Javno so se o predlaganih ukrepih izrekli tudi v Združenju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije (do nedavnega je združenje vodil zdajšnji direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na šolskem ministrstvu Alen Kofol). Med vsemi ukrepi najbolj nasprotujejo spremembam normativov in krčenju programov. Poleg tega se zavzemajo za ohranitev javnega šolstva in poudarjajo, tudi v tem se pridružujejo Svizu, da ukrep, ki bo določil enoten šolski okoliš v večjih krajih, odpira vrata zasebnim šolam. Odločno protestirajo proti temu, da
osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo prizadene tako veliko ukrepov in da namerava država tako nesorazmerno velik delež denarja privarčevati pri osnovnih šolah in vrtcih.
