Vsebina časnika Šolski razgledi številka 10/2010
Na poti plamenice se ljudje v tisoč skupnostih – od otrok do upokojencev, od navadnih ljudi do svetovnih voditeljev – pridružijo tekačem Teka svetovne harmonije in ponesejo plamenico nekaj korakov ali nekaj kilometrov. Vsak doda svoje upanje in hrepenenje v skupni cilj prijateljstva in dobre volje. Tako se dotakne življenj milijonov ljudi. S tekom ne zbirajo denarja, ne podpirajo nobene politične usmeritve, vabijo pa vsakogar, da naredi korak naprej proti boljšemu svetu.
Tek svetovne harmonije je leta 1987 ustanovil indijski vizionar miru, atlet, filozof, umetnik, glasbenik in pesnik Šri Činmoj, ki je posvetil svoje življenje naprednim idejam svetovnega prijateljstva in enosti. Tudi letos bo plamenica prečkala Slovenijo, in sicer bo med nami v prihodnjih dneh (med 22. in 29. majem). Tekačem se bodo na njihovi dolgi poti pridružili tudi naši učenci in učitelji. S fotografijami z lanskega teka športno dihajo tudi tokratni Šolski razgledi. Kako ne bi, ko pa zadnji majski dan oznamujemo celo svetovni dan športa … Torej, športno in srčno naprej!
Gimnazije: Terminološke in konceptualne težave
Zakon o gimnazijah razlikuje med splošnimi in strokovnimi gimnazijami. Iz tega sledi, da so splošne in strokovne gimnazije mišljene kot dve vrsti istega rodu, tj. gimnazij. Toda na spletnem portalu Ministrstva za šolstvo in šport so gimnazije razdeljene na dva načina. Enkrat so razdeljene v dve kategoriji: v prvi so gimnazije, v drugi pa so klasične, ekonomske, tehniške in umetniške gimnazije … Dr. Zdenko Kodelja ugotavlja, da problem še zdaleč ni zgolj terminološki ali klasifikacijski. Je namreč tudi konceptualne narave …
,
»Klik za več!«
Razmislek o smislu
»Zdi se, da smo skozi vztrajno preplavljanje z dražljaji in vzbujanjem umetnih potreb medtem dosegli stopnjo onesnaženosti notranjega sveta, ki je tako globoka, da verjetno le še redki posamezniki vedo, kaj zares potrebujejo in kaj je zanje zares dobro,« piše izkušeni psiholog Damjan Šimek. Predvsem mladi težko spoznajo in uresničijo svoje prave potrebe v potrošniški družbi, saj njena ekonomija temelji na ustvarjanju in učenju odtujenih potreb – in zadovoljevanje teh nadomesti pristno ukvarjanje s seboj (in z drugimi). Žal … Več v ŠR!
Biti mlad
Nekoč in zdaj
»Sem iz generacije, ki je odraščala v času otrok cvetja, poslušala glasbo Beatlov, Stonsov, Pink Floydov … protestirala proti vojnam in se zavzemala za mir, bila polna idealov in načrtov, optimistično gledala v prihodnost. Bili smo skromni in hvaležni, naše materialne dobrine so bile banane in čokolade Milka ter kavbojke Rifle za tiste srečneže, ki so jih lahko kupili v Trstu. Kava in pralni prašek sta bili najdragocenejši dobrini …,« se spominja Ida Srebotnik, direktorica Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacija v Ljubljani. A med nekoč in zdaj šola ohranja svoje poslanstvo …
»Klik za več!«
Prihodnost v rokah zadovoljnih
Če iščete službo za celo življenje, pozabite. Danes se učite za službe, ki jih sploh še ni, še ne obstajajo. Ves svet se spreminja. Zdaj človek v dnevu dobi več informacij, kot jih je v 15. stoletju dobil v celem življenju … Tako med drugim Jan Muehlfeit, predsednik Microsofta Evrope. Preberite v ŠR!
List iz dnevnika
Jelena Horvat, ravnateljica osnovne šole s prilagojenim programom Antona Janše v Radovljici se sprašuje, kaj je korist otroka.Da mu zagotavljamo pravice po mednarodnem sporazumu, da mu ustvarimo umetno okolje, da bodo zaradi navideznega občutka sprejetosti zadovoljni starši, ravnatelji, minister. Meni, da je korist lahko samo to: da je otrok srečen, zadovoljen s seboj in svojo vlogo, s svojimi uspehi, da si upa, da ima želje, da zaupa odraslim, da ne bodo nenehno pritiskali nanj. In ko se pomeri z vrstniki, včasih zmaga in včasih izgubi zaradi svojih spretnosti, ne zato, ker mu drugi pustijo zmagati iz usmiljenja …
»Klik za več!«
Vidimo, slišimo, beremo
Pod okriljem Društva študentov andragogike in pedagogike, Mestne knjižnice Ljubljana in Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je v Mestni knjižnici Ljubljana potekal dogodek Vidimo, slišimo, beremo … skupaj. Študentka drugega letnika andragogike Alja Šercelj predstavlja, kako so ob skupnem branju združili različne generacije, spodbudili rast bralne kulture v prestolnici in z videorazstavo fotografij pokazali, da lahko beremo povsod, kjer nam srce poželi. In predvsem, da lahko beremo skupaj, tako kot so nekoč na podeželju ob zimskih večerih naši predniki brali Večernice skupaj in glasno …
Kaj smo še pripravili za vas?
Mag. Andrej Sotošek v uvodniku predstavlja jubilejni Teden vseživljenjskega učenja, na našem/vašem spletnem časopisu (eŠR) pa si lahko preberete, komu je Andragoški center podelil že tradicionalna priznanja za promocijo učenja in znanja. Sprašujemo se, Zakaj toliko učbenikov in delovnih zvezkov v osnovni šoli – tako je namreč odbor civilne iniciative Kakšno šolo hočemo naslovil nedavno omizje. Niko Slana tokrat o deja vuju po radovljiško, in sicer o zgodbi o novi asfaltni stezi na letališču v Lescah. Sprašuje, ali veste, kako so jadralci prišli do letal, nad katerimi zdaj drži roko Občina Radovljica? Veliko slišimo o tem, kako pomagati slabšim učencem in študentom, premalo pa o prav tako pomoči potrebnih najsposobnejših. Namreč tistih, ki so postali in ostali talci svojih talentov zaradi (pre)velikih pritiskov in pričakovanj svojega okolja … Ali se tega zavedamo? O tem Jasna Kontler – Salamon. Dr. Zdenko Kodelja se tokrat loteva gimnazij, in sicer s terminološke in konceptualne plati … Pisateljica sicer ni postala, a rada dela za otroke in z otroki. Skuša se poglobiti v njihove duše, jim približati duhovne vrednote in jim pomagati vzljubiti knjigo. Predstavljamo učiteljičin odsev dragocenih spominov s prebliskom skritih želja …
Ne prezrite!
Založba Rokus Klett predstavlja svoje novosti, Zavod RS za šolstvo pa različna tekmovanja, novosti iz svoje založbe, napoveduje tudi posvet in konferenco.
Ugodnosti SAMO za razgledovce!
Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.
