Vsebina časnika Šolski razgledi številka 1/2011
Med nebom in zemljo so občutja zelo posebna, najbrž tudi razmišljanja. Prav nič nenavadno ni, da je jadralno letenje pri nas zelo priljubljeno. Privlači mlajše in starejše. Tiste, ki jih ta šport zares pritegne, jih navadno spremlja do pozne starosti. Veliko privržencev tega športa se povezuje ob spletni strani http://www.opensoaring.com/ , pri ustvarjanju katere zavzeto sodeluje – z besedili in fotografijami – tudi Niko Slana, urednik revije Šport mladih in tudi pisec naše priljubljene rubrike Športni pogled. Odstopil nam je tudi fotografije za tokratne Šolske razglede – veliko jih je nastalo na letališču v Lescah in okolici, v Livnem in Namibiji –, da se z njimi spomnimo na brata Rusjan, zlasti na Edvarda, slovenskega Ikarja.
Nenormalno je, da nenormalnost sprejemamo kot nekaj normalnega
Normalno bi bilo, da bi nas nenormalno visok delež prav dobrih in odličnih ocen slovenskih osnovnošolcev, ki je znan že približno desetletje, in se torej iz leta v leto ponavlja, vsaj vedno znova presenetil, če že ne osupnil, saj izrazito odstopa od pričakovane normalne (Gaussove) porazdelitve ocen na državni ravni. Pa nas očitno ne. Zdi se, da je to vsem dobro znano dejstvo postalo že tako samo po sebi umevno, da ga sploh ne zaznavamo več kot nekaj nenormalnega. Zato najbrž tudi ravnamo tako, kot da za to očitno anomalijo sploh ne bi vedeli. Seveda so izjeme, ki na to nenormalno porazdelitev šolskih ocen opozarjajo v svojih člankih, na strokovnih posvetih in tudi v širši javnosti, a njihov glas je bolj ali manj glas vpijočega v puščavi …. Komentar Zdenka Kodelje.
Več preberite v ŠR!
Štipendije za bodoče učitelje
Jih potrebujemo ali ne
Pred nekaj leti je Ministrstvo za šolstvo in šport ukinilo štipendije za prihodnje učitelje. Za to odločitev je poleg običajnega razloga, ki se sklicuje na potrebno varčevanje, navedlo tudi, da je učiteljev dovolj in je zato štipendiranje odveč. Na tem mestu se moramo vprašati, ali je to res lahko razlog za ukinitev štipendij? Morda za to, da jih je manj, a nikakor ne za ukinitev.
Med različnimi profili učiteljev nekaterih primanjkuje, jih je morda prav dovolj ali pa lahko pričakujemo pomanjkanje v roku nekaj let. Nekaterih profilov pa je dovolj, celo preveč, a tudi zanje bi vsaj nekaj štipendij bilo več kot smiselno vzdrževati … Tako meni Mojca Čepič.
»Klik za več!«
Skrbi nas
… V tako temeljnem dokumentu, kot je Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, pogrešamo opredelitev temeljnih oz. obče človeških vrednot, ki bi bile vodilo tako vzgojnega kot izobraževalnega delovanja javnega šolstva. Pogrešamo opredelitev temeljnega znanja, predvsem pa tudi načina, kako ga doseči, seveda tudi zagotovila, da se šolsko delo v celoti – razen dogovorjenih izjem – opravi v šoli. Ugotavljamo, da sta izbirnost in diferenciacija v nasprotju s pojmom osnovno izobraževanje (problem je tudi, da so velike šole v večjih mestih v avtomatični prednosti, saj je tam kadrovska zasedba močnejša, izbirnost pa precenjena). Prav tako ugotavljamo, da zbiranje empiričnih podatkov na zelo velikem vzorcu (več kot 10.000) ni bilo potrebno, ker se tako pridobljeno večinsko mnenje ne upošteva. V predlogu je več kot očitno, da pri pripravi ni sodeloval noben strokovnjak iz prakse, hkrati pa izražamo tudi bojazen, da bodo napovedane javne razprave le same sebi namen, kajti že na izbranem vzorcu rezultatov niso upoštevali …
To je del besedila, pod katerim je podpisana Jožica Frigelj. V celoti ga preberite v ŠR – Odbor civilne iniciative je namreč s pomočjo sodelavcev in simpatizerjev pripravil komentarje in predloge k osnutku Bele knjige o vzgoji in izobraževanju, del osnovna šola, kot je bil predstavljen na strokovnem srečanju ravnateljev in je objavljen na spletni strani Šole za ravnatelje.
Več v ŠR!
Doma med oblaki
Predstavljamo dr. Borisa Kožuha
»Služba v prosveti mi omogoča, da sem vse poletje prost, sam si načrtujem vse druge obveznosti, tako da lahko preživim počitnice na letališču. Najbrž bi bil še kdo enako vnet, če bi imel možnost. Nekdo, ki ima samo tri tedne dopusta, si tega ne more privoščiti. To pa še ne pomeni, da ni ljudi, ki bi želeli preživeti toliko časa na letališču. Nisem izjema. Po svetu so še ljudje, ki preživijo veliko časa na športnih letališčih.«
Tako pripoveduje dr. Boris Kožuh, ki je preživel mladost v Splitu in Sinju in je skoraj vse šole končal na Hrvaškem, le del pa v Sloveniji, in je prva službena leta opravil kot učitelj fizike na Osnovni šoli v Selnici ob Dravi. A najbolj ga je zaznamovala pedagogika. Zdi se, da ga je vselej najbolj zanimalo, kako mlade nekaj naučiti. In ker je letenje njegov konjiček, ga je nadvse zanimalo učenje letenja in navduševanje zanj … Piše Niko Slana.
»Klik za več!«
V žarišču
Facebook. Ali se ne sliši lepše knjiga obrazov? Meni osebno še boljše – knjiga fac. To je danes zagotovo najbolj poznana knjiga v Sloveniji in še več, na svetu. Lahko zapišemo, da je facebook (FB) nekakšna avtobiografija vsakega, ki ima ustvarjen ta račun na internetu. Vanjo lahko vsak dan vpisujemo svoja občutja in dogodke, prilepimo slike, seveda pa so v vsaki biografiji prisotni tudi sorodniki, prijatelji, znanci in mimoidoči, kateri se »obregnejo« ob nas ali pa mi ob njih. Tako piše v Šolskih razgledih Anamarija Mežan. Še bolj podrobno pa je FB osvetlil Simon Orgulan v prispevku Priložnost ali poguba.
»Klik za več!«
Do pravih vrednot
Znanje je nedvomno najvišja vrednota. Vendar je naše šolstvo še vedno osredotočeno predvsem na znanje iz učbenikov, ki prej ali slej zastara in ga moramo zamenjati. Poleg tega je dostop do podatkov, ki se jih morajo učenci v šoli naučiti na pamet, tako preprost, da je njihova motivacija za sodelovanje pri pouku zelo upadla. Premalo (skoraj nič) pa mladi med šolanjem zvedo, katere vrednote potrebujejo, da bi dosegli svoje zadane cilje. Znanje o tem, kako v življenju pravilno delovati, je bistveno za razvoj mladega človeka, vendar tega znanja v šoli ne dobijo dovolj. Prav zaradi tega smo se člani projektne skupine Razredne ure malo drugače odločili, da bomo obogatili znanje mladih s človeškimi vrednotami in jim tako predstavili vseživljenjsko znanje ... Pišeta Katja Stošić in Nasta Ovin.
Slam poezija
Tekmovalnost pritegne
Ta prireditvena zvrst ima korenine v Chicagu v letu 1986 in se je ob koncu stoletja hitro širila po vsem svetu. Lahko jo uporabimo kot tekmovalni dogodek, predstavitveno obliko ali spremljavo oziroma mešanje literarnih in glasbenih zvrsti. Prav v tekmovalni naravi slam poezije je ključni učinek na učence, ki lahko pri takšni vrsti udejstvovanja merljivo tekmujejo. Tekmovalnost je v starostni skupini tretje triade osnovne šole velik motivacijski dejavnik, ki ga pri poučevanju slovenskega jezika drugače težko dosežemo ... Kakšne so izkušnje Svetlane Klemenčič z Osnovne šole Loče?
»Klik za več!«
Kaj zanimivega vam še predstavljamo?
Sploh vstopamo v prvo letošnjo številko ŠR z ljubečim pismom vsem, ki želijo odgovorno pisati prihodnost – zasluge ima Boris Pahor in uvodnik z naslovom Pot ponosa. Naša bralka se je osredotočila na javno predstavitev podatkov v raziskavi Pisa, in sicer je iz obširne raziskave izvzela odnos; pa naj bo pri uri slovenščine, matematike ali pri drugih obveznih (in neobveznih) predmetih. In kaj kaže zrcalce? Kaj pa mentorski načrt – kaj je to, čemu je namenjen in kako do njega? Preberite pogled izobraževalke. Kaj menite o nastajajočem zakonu o učiteljih? Nekaj mnenj v naši minianketi. Smo izgubljena družba, ki ne ceni nikogar, in nas zato ne more rešiti prav nič, ne odzivnost športa mladih in ne Festival športa ... V rubriki Opazujem, razmišljam, spoznavam še želja in zdrav poziv k drugačnosti. Spominjamo se bratov Rusjan in zlasti slovenskega Ikarja. Pišemo o skupnem ustvarjanju, dobrem namenu, učenju za življenje na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, o Gregorjevi zgroženosti nad tem, kaj se z nami dogaja (je novinec v pedagoških vrstah, uči na gimnaziji in ugotavlja, da je to, s čimer se gimnazije ukvarjajo zadnja tri leta, paradoksalno), seveda pa tudi komentarji na njegovo razmišljanje, zvedeli boste tudi, zakaj naša kolumnistka ne mara sveže zapadlega snega … Vse to in še več za vas, spoštovani razgledovci!
Ne prezrite!
DZS predstavlja svoje novosti, objavljamo nagrajence novoletne nagradne križanke …
