Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2011

Umetnine, »razstavljene« v tokratni številki Šolskih razgledov, so pred iztekom minulega leta bile na ogled celo na ciprskem Ministrstvu za šolstvo in kulturo v Nikoziji. In kako in zakaj se je to sploh zgodilo? Idejno je to didaktično razstavo zasnoval Marjan Prevodnik, svetovalec za likovno vzgojo z Zavoda RS za šolstvo in člana ZDSLU (Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov), prav tako spremljajoči dvojezični katalog (v slovenščini in grščini). Na kratko: Ustvarjalno izražanje s pomočjo grafičnih tehnik ima v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah tradicijo, saj je že nekaj desetletij sestavni del učnih načrtov in programov. Na likovni razstavi v Nikoziji je bilo na ogled 41 grafičnih listov učencev, starih 12 let in pol, v tehniki barvnega linoreza … Več v ŠR!

 

Nova kultura, nova etika, novo osebnost

V boju za obstoj agresivnejši posamezniki prevladajo in se pogosteje obnavljajo. Prehuda agresivnost pa je škodljiva, saj povečuje tveganja, poleg tega pa vsakdo prej ali slej naleti na močnejšega vrstnika. Današnja agresivnost je drugačna. Res je, da ljudje le izjemoma udrihajo drug po drugem z gorjačami, zato pa to počno z besedami, spletkami in družbenim pritiskom. Ali je mogoče ta del genoma spremeniti?

Tako se v uvodniku v ŠR sprašuje naš priznani psiholog Vid Pečjak. Med drugim ugotavlja, da človekovo vedenje ni odvisno samo od dednosti, temveč tudi od aktivnega okolja – verjetno je to celo pomembnejše. Zato naj bi bilo mogoče človekovo egoistično in agresivno naravo preusmeriti, da postane družbeno bolj sprejemljiva. Kdaj že je Darwin menil, da je najsposobnejši tisti posameznik, ki zna sodelovati z drugimi člani skupine ...

Kulturo lahko spremenimo z vzgojo, izobraževanjem, modelnim učenjem, mediji … Več v ŠR!

 

Za višjo raven pismenosti se je treba zabavati

Naš aktualni komentar

Aristotel je v spisih, zbranih pod naslovom Politika, menil, da narava ne terja, da samo delamo, ampak tudi, da zmoremo preživljati prosti čas, ker je ta … »prvo načelo vse dejavnosti. Oboje je potrebno, toda prosti čas je boljši kot zaposlitev in njen cilj; zato se je treba vprašati kaj naj počenjamo v prostem času?« Na to znano in v kapitalizmu potlačeno Aristotelovo modrost se kaže spomniti, ko v strokovni in laični javnosti še premlevamo ugotovitve raziskave PISA na področju bralne pismenosti, in ki so jih slovenski mediji, v zadnjih časih vedno bolj krvoželjni alarmantnih in negativnih novic, pretirano dramatizirali.

Slovenski petnajstletniki in petnajstletnice so se res uvrstili nekam na sredino lestvice, za nianso pred nami ali za nami pa so Španija, Francija, Italija, Grčija, Slovaška in Hrvaška. Da se povzpnemo više, se moramo bolj zabavati, ugotavlja Darko Štrajn. Kako pride do te ugotovitve?

»Klik za več!«

Častilec mrtvih vrednot

Izpoved

Bilo je nekoč. Pred več kot štiridesetimi leti. V tistih dobrih, starih časih, ko smo še cenili delo, kruh in predvsem – spoštovali smo človeka. Poslali so me na oddaljeno hribovsko šolo. Od ranega jutra do poznega večera sem ob kredi in starem lesenem računalu poučeval in vzgajal učence – dopoldan tiste, v višjih razredih, popoldan v nižjih. Delali smo tudi ob sobotah. Nikoli se nisem pritoževal. Bil sem srečen. Učitelj sem bil! Moje delo je učencem in staršem veliko pomenilo. Spoštovali so me in predvsem – imeli so me radi. Danes je drugače … Tovariš se z nostalgijo spominja preživelih let in nam zaupa tudi svojo bolečino in stiske, ki jih doživlja zdaj … 

»Klik za več!«

Zidali smo

Ali lahko v srednjem strokovnem izobraževanju, programu gradbeni tehnik, zagotovimo, da bodo dijaki, ki bodo opravljali svoje delo v gradbenih podjetjih, tudi v praksi dokazali, kaj so se v vseh letih izobraževanja v šoli naučili? Dijaki pri pouku pridobijo veliko teoretičnega znanja in nekaj praktičnega, a ozko grlo se pojavi predvsem v načinu povezovanja teoretičnega in praktičnega znanja iz različnih strokovnih vsebin. Kaj lahko pričakujemo, ko se dijaki po uspešno opravljeni maturi in pridobljenem poklicu gradbeni tehnik napotijo na svoje prvo delovno mesto? Če v svojem novem okolju na delovnem mestu nimajo mentorja, ki bi jih znal usmerjati, jim pomagati ali svetovati, bodo lahko le nemo opazovali, kako delo poteka … Več v ŠR!

Angleščina pri petdesetih

Divjam za časom

Ko sem bila po napornem sprejemnem izpitu, štiriurnem pisnem delu in potem čez en teden še ustnem, sprejeta, sem doživela enega svojih prvih največjih zmagoslavij. Na »sprejemca« sem se začela pripravljati že spomladi leta 2003. Intenzivnim vsakodnevnim pripravam sem potem posvetile še poletne počitnice v celoti. Z užitkom sem poskušala priklicati iz spominskih globin vse, kar se mi je uspelo naučiti v osmih letih do gimnazijske mature in potem še peščico ur angleške slovnice na fakulteti.

Ker angleščine po maturi pravzaprav nikoli nisem potrebovala, sem izgubila zavest in samozavest o znanju angleščine, ki sta ključni pri njeni uporabi. Trenutki blažene sreče, da sem bila ena od izbranih, so trajali le do prvega petkovega srečanja vseh sprejetih v program. Takoj mi je bilo jasno, kam kdo spada. Po znanju angleščine bi nas lahko razdelili v dve skupini: boljša polovica je ves čas sodelovala v razpravah, delovala je samozavestnejše, nekatere med njimi so bile nesramno vzvišene, »kaj pa je vas treba bilo«, zato pa smo bile tiste na repu, slabše in počasnejše, s spominom kot švicarski sir, boljše poslušalke, nikoli nismo zamujale na predavanja in redno smo pisale domačo nalogo ... Iskreno opisano izkušnjo nam je zaupala Jolanda Regouc ... Več v ŠR!

Odkrivanje lastne sence

Kolikokrat smo že pomislili, da bi bilo res dobro storiti kaj zase in za svoj poklicni razvoj. »V razredu je vsak dan pestro, v zbornici tudi, toliko je situacij, odnosov, čustev, ki mi ne dajo miru,« pogosto slišimo iz ust pedagoških delavcev. »A obstaja kaj, kar bi mi pomagalo, da bi bolj z razdalje pogledala na svojo situacijo in izvedela za kakšen primernejši način odzivanja na te moje ponavljajoče se neprijetne izkušnje?« Supervizija!

Supervizija je namreč tista metoda, ki nas uči, podpira in razvija naš profesionalni jaz ... To ugotavlja Vesna Selan Kure. 

Več v ŠR!

Duh severa

Edvard Munch v Villi Manin

Villo Manin sem pravzaprav našla po naključju, že pred mnogimi leti, ko sem med potepanjem po severni Italiji iskala arhitekturne dosežke velikega renesančnega arhitekta Andrea Palladia, iskala sem njegove meščanske palače, podeželske vile in cerkve … Pred dnevi pa jo je Tanja Vamberger ponovno obiskala, tokrat namenoma …

»Klik za več!«

Kaj zanimivega smo še pripravili za vas?

Robert Šupe kot učitelj in razrednik že dolgo in argumentirano opozarja na vzgojno škodo, ki nastaja v naših šolah zaradi sprejemanja opravičil. Tudi tokrat. Profesorica pedagogike in zgodovine spodbuja z besedami: »... pogumno vsi, ki si upate živeti in ne spati v učeči se družbi. Ni nam treba niti za hip zastati!« Učiteljica slovenščine ni proti spremembam, ampak … pod drobnogled je vzela diferenciacijo … Naš mladi kolumnist ugotavlja, da vsi vse pogosteje razmišljamo o zaslužku in da so instant rešitve, ki prinesejo bogastvo čez noč, postale pravi hit. Mladi Koprčani so se podali v Turčijo in presenečeni ugotovili, da mestne ulice niso zanemarjeno smetišče, še manj pa so preplavljene z ženskami v burkah … Pišemo tudi o visokem šolstvu, natančneje o plesu okrog uredbe o financiranju, prostor namenjamo odzivoma na prejšnjikrat objavljeno izjavo o učnih načrtih za pouk slovenščine, beseda je o jezikovnem portfelju, morda pa vas bo zanimal nasvet, kaj storiti, ko si otrok želi nastopati na šolski proslavi, vendar … Nasmehnili se boste, čeprav kislo, ob podatku, da je srednješolka boginjo Ištar spremenila v boginjo spolne bolezni namesto ljubezni …

 

Ne prezrite!

Morda vas zanimajo izobraževalni program Sistemsko soočanje z nasiljem v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, ponudba Oxford centra, delavnice Pestalozzi?