Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2011

Te dni se je začel III. Festival romske kulture Romano Čhon, ki ga pripravljajo Slovenski etnografski muzej skupaj z Romskim akademskim klubom (o uspešni učni pomoči, ki jo uspešno izpeljuje prav ta klub, bomo še pisali) in Zvezo ustvarjalnih ljudi na področju kulture. Poteka v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Celju, Slovenj Gradcu, Lendavi in Berovem. Ves april bodo na ogled razstave, prisluhnili boste lahko koncertom romske glasbe, se udeležili večerov poezije, plesnih nastopov, različnih predavanj, delavnic – predvsem plesnih – in še in še (program je na voljo na http://romanochon.org/program/ ). Priložnosti, da vsaj malo spoznamo romske navade, njihov vsakdan, zlasti pa njihovo umetnost, torej ustvarjalno izpoved in izražanje, bo v teh dneh veliko. Priložnost za širjenje obzorja, skupno učenje; tudi za več srčnosti, pristnosti in veselja …
Tudi ti Šolski razgledi zrcalijo romski vsakdan.
Vse objavljene fotografije so posneli otroci iz Kamencev. Hvala zanje! Veliko lepih želja ob prazniku – 8. april je svetovni dan Romov – tudi njim.

Pomladni pogled na šolo Šolico

Uvodnik

Te dni prebiram dve knjigi hkrati, Izbiro Renate Salecl in Pedagoški triptih Dušana Merca.
Ni moja navada, da bi takoj popadla knjige, ki so precej medijsko razvpite, čeprav veliko in rada berem. Sem pa postala radovedna, kaj ima poznani ravnatelj novega povedati, česar še ni povedal v svojih kolumnah in kot samozvani javni govorec vse pedagoške srenje.
Tudi Renata Salecl je najnovejša ljubljenka medijev in njihovih naslovnic, kar sicer ni najbolj običajno za slovenski prostor, je pa resnično pohvale vredno, še toliko bolj, ker gre za znanstvenico in ne manekenko ali estradnico … Z Merčevimi kolumnami in komentarji se sicer mnogokrat strinjam, priznam pa, da težko preberem kakšen njegov roman do konca. Tudi po njegovem Pedagoškem triptihu sem se doslej le s težavo prebila do sredine, niti ne vem, če ga je treba prebrati do konca, ker je vse takoj jasno že po prvih nekaj straneh. Njegova šola – Šolica je »štala, čeprav … Nadaljevanje razmišljanja Ide Srebotnik preberite v ŠR!

Upam, da se motim

Naš komentar

Motiti se je človeško, pravi latinski rek. Ni pa hvalevredno. Zakaj neki bi torej kdor koli upal, da se moti? Odgovor je preprost: ker se boji, da ima prav. Da ima prav glede nečesa, kar je slabo. Zato upa, da se moti. Živeti v zmoti je v takih primerih bolje, kot imeti prav. Tako je tudi v tem primeru. Zato resnično upam, da se v slovenskem šolstvu ne dogaja tisto, o čemer sem sicer trdno prepričan, da se dogaja, in kar je težko opisati bolje, kot to pove naslednja Pascalova misel: »Brezskrbno drvimo v prepad – potem ko si staknemo kakšno stvar – da nam ga izmakne spred oči«. In kaj je tista stvar, ki nam v primeru šolstva pogled usmeri stran od grozečega prepada? To so predvsem izjemno dobri statistični podatki o stanju in trendih v slovenskem šolstvu, piše Zdenko Kodelja.

»Klik za več!«

Kot španska nadaljevanka

Otroci s posebnimi potrebami

Ko berem vsebine, v katerih pišejo o otrocih s posebnimi potrebami, sem se spet enkrat zalotila, da se počutim kot bik, ki ga že dvajset let preganjajo sem in tja in še kar mahajo z rdečo cunjo. Na koncu prebranega pa me vedno znova zajame nagonska potreba po begu. Da vzamem svojega otroka in nekam zbežim! Nekam, kjer ne bo več toliko družbene skrbi za mojega otroka, da gre že vsem na živce!
Mislim na svojega sina, ki je duševno prizadet in ne bo nikoli prispeval k družbenemu produktu, kot to opredeljuje avtorica v članku. In nadaljuje, da imamo pravico do nadaljevanja družbene skrbi, če ne zmoremo prispevati. Bolečo izkušnjo, izpoved Dragice Kraljič preberite v ŠR!

Ko »moč« zamegli razum

Mobing ali bossing

Opažam, da si danes ljudje vse bolj želijo brez truda, kar takoj, zasesti kakšen »pomemben« položaj. Večina jih želi biti pomembna, znana, »nad« drugimi, skratka, imeti »moč«. Takoj! Zdaj! V tem trenutku – podobno kot sodobni otroci. Za tem se skrivata nepojmljiva privlačnost in adrenalin. Biti »nad« je danes »donosen« posel. S tem ne mislim finančno, ampak predvsem (ne)moralno. Ljudje, ki si vodilni ali kakršen koli drug »pomemben« položaj želijo le iz te predpostavke, so zame eni tistih, ki jim stroka ne pomeni izziva in želje po napredku, pač pa predvsem bolestno padajo na »imidž … Kam usmerja svoje razmišljanje Alenka Čurin Janžekovič? 

»Klik za več!«

Nočna mora za športnike

Motivacija za učenje

O motivaciji za učenje in motivaciji za športno treniranje je bilo že veliko povedano. Ko se zdi, da temo že dobro poznamo, se najdejo vidiki in teorije, ki stvari obračajo na glavo. Psihoanaliza je miselni koncept, ki v osnovi mnoge stvari obrača na glavo. Številni športniki imajo težave z motivacijo. Nekateri so s svojo vztrajnostjo že kar izgoreli (ang. »burnout«). Se pa najdejo tudi taki zagrizeni športniki, ki po mnogih letih še vedno neumorno trenirajo (z užitkom, po dvakrat na dan). Energije jim ne nikoli ne zmanjka. Ženejo se za uspehi in športnimi dosežki kot roboti. Ponavadi so fantje tisti, ki so motivacijsko bolj neumorni kot dekleta. Da sta spola različna, nas skuša poučiti prav psihoanaliza. Toda: človek – niti športnik – ni stroj, ki bi se ga enkrat preklopilo na motivacijo za treniranje (in tekmovanja), drugič pa za učenje za šolo. O tem je prepričan Roman Vodeb, njegovo razmišljanje pa lahko preberete v ŠR.

Ob pravem času in na pravem mestu

Ozaveščanje

Za trenutek se skušajte vživeti v vlogo preprodajalca drog, ki iz Kolumbije tihotapi drogo »nove generacije«. Vsak izdelek se bolje prodaja, če je podprt z učinkovitim marketingom. Naš diler se sreča z navidez nepremostljivo težavo, saj nedovoljenih drog ni mogoče reklamirati. Zdi se, da je njegov uspeh odvisen le od priporočila zadovoljnih strank in »akcijskih« cen.
Kaj pa, če sproži »preventivno« akcijo o nevarnosti drog »generacije Y«, ki omogočajo mladim podoben učinek kot omamljenost od alkoholnih pijač? V preventivni akciji zato v medijih opozarja, da droge »generacije Y« zdravju niso tako škodljive kot druge opojne substance, treba pa je opozoriti, ker dolgotrajna uporaba vodi v odvisnost ... Martin Plesničar piše o »dilerskem marketingu« in njegova kritika se nanaša predvsem na prikrito sporočilo, ki je (ne)hote posredovano mladim … Več v ŠR!

Velemesto v varnem naročju narave

Haga park v Stockholmu

Stockholm je neverjetno čisto mesto. Uspešno so zmanjšali izpuste CO2, zmanjšali so uporabo fosilnih goriv, javna prevozna sredstva uporabljajo pretežno obnovljive vire energije, vpeljali so davek na promet v mestu, kar pomeni, da za vsakodnevne vožnje v mesto ne uporabljajo osebnih avtomobilov. In temu, kar je za Stockholmčane že stereotip, lahko samo pritrdim – z veliko ljubezni in zavzetosti skrbijo za svoja zelena in rekreativna območja. V priljubljeni mestni park nas vabi Tanja Vamberger.

»Klik za več!«

Tekma s seboj

Mepi

Barbaro in Primoža Umeka bi po vseh starostnih pravilih morali uvrstiti nekje vmes, med mlade in starejše, ampak ker imamo samo dve možnosti, bosta pač morala med starejše. Sta namreč mentorja in hkrati inštruktorja pri Mepiju – Mednarodnem projektu za mlade. Oba sta sicer zaposlena na osnovni šoli Orehek - Barbara poučuje angleščino, Primož računalništvo, oba imata zelo rada gibanje, šport, naravo, nadvse pa tudi otroke. Z Mepijem sta se srečala po naključju, ko je njuna sodelavka na šoli predstavila ta program. In … Anamarija Mežan ju je obiskala in predstavila malo njiju, malo Mepi, predvsem pa nepozabne dogodivščine. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Ko je beseda o morali, šoli in družbi, je dobro začeti pri sebi … Če otroku že starši doma ne pokažejo, kdo je avtoriteta in otrok v njih vidi prijatelje, le kako bo potem učitelju v šoli uspelo vzpostaviti avtoriteto? Pišemo še o spletnih učilnicah, o izbirnih predmetih in boju za učence, v rubriki list iz dnevnika obiščemo tokrat romsko naselje, naša kolumnistka razmišlja o maturantskem plesu in še čem, pod drobnogledom je beseda oz. pojem dragocenost, pišemo o alkoholu in mladih, spremljate lahko nove izkušnje prostovoljke v Ugandi, Niko Slana pa oddaja tokrat svoj glas za potujoči fitnes (le kaj je to?). Objavljamo novi prispevek v nizu šestih pod skupnim naslovom – Kokakola in čips. Droga in seks. Dajmo! Tu so še mladi in Simbioz@, pripravili smo vam rubriko Vprašali smo za vas, moder nasvet bralki (je na novo zaposlena v vrtcu kot pomočnica, vzgojiteljica je karakterno drugačna od nje in se nikakor ne ujameta) v naši stalni rubriki Tereza Žerdin odgovarja, tu so še Minianketa, Modre misli, Čečkalčki ...

Ne prezrite!

Pred približno dvema letoma je Ministrstvo za javno upravo objavilo razpis za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev v sklopu prednostne usmeritve Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 in v sklopu le-te spodbujanja razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga ter krepitve usposobljenosti socialnih partnerjev. Na razpisu je bila uspešna tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, svoj projekt je poimenovala SI-PART – poročamo tudi o njem.

 

Pa to še ni vse: tu je še razpis CŠOD in sicer programov Šole v naravi, predstavljajo se založbe Izolit, DZS, Mohorjeva iz Celovca …