Vsebina časnika Šolski razgledi številka 10/2011

Vsako leto se na dan svetega Jurija poda iz Pirana v Sečoveljske soline solinarska družina. Včasih je bil to običaj, vir preživetja in življenja, zdaj pa je ta selitev le simbolična. Ob solinarskem prazniku obudijo tradicijo in kopico že na pol pozabljenih solinarskih običajev, da bi današnjim rodovom vsaj malo približali preteklost in pomagali ohranjati spoštovanje do teh dragocenih belih zrnc. Na lanskem prazniku se je mudil tudi Andrej Adam, profesor filozofije z ravenske gimnazije,in ujel v fotografski objektiv nekaj podob iz Sečoveljskih solin. Letos smo se praznika udeležili tudi mi in dodali nekaj posnetkov praznično okrašenega Pirana in praznovanja …

Vabljeni v soline, vabljeni v Piran, vabljeni k prebiranju Šolskih razgledov!

 

Izzivi kulturne raznolikosti

Uvodnik

Ob ciljih vzpostavitve dialoga med kulturami, ki jih določa mednarodna skupnost, pa se učitelji srečujemo s težavami, ki se dotikajo vključevanja otrok migrantov. Hitro smo postavljeni pred dejstvo, da nam prav stik s starši in otroki drugih narodnosti pomeni skrb, kako povezati različne kulture. Izzivi večkulturnosti v razredu nam omogočajo, da gojimo strpnost in – še več – postanemo zaščitniki kulturnih raznolikosti. A ta naloga je vse prej kot preprosta.

Kulturna raznolikost je potrebna za vse človeštvo enako, podobno kot je biotska raznovrstnost potrebna za naravo. Tako piše v Unescovi Splošni deklaraciji o kulturni raznolikosti, sprejeti leta 2001. Konkretno delo v večkulturnem razredu pa postavlja pred učitelja več ovir, kot je le skrb za plemenito delo, in sicer razvijanje medkulturnega dialoga. Tudi učenci migranti so pogosto prepuščeni sami sebi in dodatni pomoči slovenščine v prvem letu šolanja. Vsaka šola po svoje gradi ta most med »nami in njimi«, ki je pogosto zelo dolg, poln ovir, prepogosto pa se konča na bregu segregacije in diskriminacije. Hitrih in preprostih poti na breg inkluzije in medkulturnega dialoga ni. Rešitve se že nakazujejo v nekaterih šolah in vrtcih, ki so zgled dobre prakse …. O tem razmišlja Marja Panker.

Več v ŠR!

Bela knjiga, ki bi lahko bila tudi evalvacija

Naš komentar

Včasih je kar težko verjeti, kako močno lahko učinkuje poimenovanje stvari! Vsaj nekaj prahu, ki se dviga okrog Bele knjige, je treba pripisati prav temu, namreč poimenovanju rezultata dela skupine strokovnjakov s področja edukacijskih in še nekaterih drugih ved pretežno srednje generacije. Vsem, ki se zanimajo za šolstvo malo bolj kot le površno, je še v spominu isti naslov publikacije, ki je izšla pred približno desetletjem in pol. Tista Bela knjiga je vsebovala pregled stanja slovenskega šolstva, v posameznih poglavjih se je kar precej ukvarjala s sistemom in se ozirala po primerjavah zlasti v Evropi, predvsem pa je nakazovala smeri razmisleka o reformi šolstva. Ne da bi se spuščali v ugibanje o tem, kako širok krog ljudi je res prebral tisto Belo knjigo, lahko zapišemo, da je bila v vseh svojih namerah uspešna. Po izidu knjige ni bilo več dvoma, da je nujna reforma šolstva, pa še praktično nihče ni temu – vsaj v začetku – oporekal. Od takrat poimenovanje »Bela knjiga« pač pomeni reformo šolskega sistema, pa naj minister, avtorji knjige in drugi pristojni razlagajo kar koli že hočejo. Zdajšnja Bela knjiga je torej sprožila pogovor o reformi, ki pravzaprav ni zares pogovor o reformi, ker navsezadnje te zdaj tudi ne bo ... Trezen razmislek Darka Štrajna.

»Klik za več!«

Samo tiho bodi

Homoseksualnost in šola

»Lahko bi rekel, da so dijaki zelo nesramni, vendar so učitelji lahko še hujši. Dostikrat sem slišal nestrpne pripombe iz ust učiteljev, ki niso bile usmerjene samo proti gejem, marveč proti vsem oblikam drugačnosti.« Tega ni izrekel jezen dijak ali razočaran starš, temveč srednješolski učitelj. Sodeloval je namreč v raziskavi Oprostite, gospa učiteljica, ste lezbijka?, ki sta jo pod okriljem društva Legebitra izpeljali Jasna Magić in Ana Janjevak. Želeli sta namreč ugotoviti, kakšen je položaj strokovnih delavcev – gejev, lezbijk in biseksualcev – v vzgoji in izobraževanju.

Na spletno povabilo k sodelovanju v raziskavi se je odzvalo 123 strokovnih delavcev od vrtca (teh je bilo zelo malo) do univerze. Ali so tudi na delovnem mestu lahko takšni, kakršni v resnici so? Težko. Približno polovica jih na delovnem mestu povsem skriva svojo spolno usmerjenost. Pravijo, da zato, ker se bojijo, da bi jih vodstvo, sodelavci in učenci šikanirali … Kaj razkriva zapis Mojce Zupan?

, »Klik za več!«

Bogastvo in radost

Z mag. Alenko Žuraj Balog o poklicnem in vseživljenjskem izobraževanju

Znanje rada podaja in deli z drugimi v vseh starostnih obdobjih – kot profesorica angleščine v srednji poklicni šoli, kot predavateljica v izobraževanju odraslih in na različnih strokovnih posvetih. Dolgoletna ravnateljica Srednje šole Sevnica mag. Alenka Žuraj Balog verjame v znanje, ki je gibalo napredka.

»Prenovljeni programi poklicnega izobraževanja omogočajo pridobiti več raznolikih poklicnih kompetenc, ki jih lahko tudi kot odrasli razvijamo s strokovnimi moduli. Z njimi pridobimo več znanja in to omogoča vseživljenjsko poklicno priložnost,« je dejala. Te priložnosti se morda v Sloveniji še premalo zavedamo, kajti status poklicnemu izobraževanju in s tem tudi poklicem upada, tako bodo srednje poklicne šole kmalu prazne ... Kaj še je povedala naša sogovornica v pogovoru s Smiljano Radi?

»Klik za več!«

Brez njih ni razvoja

Podpora talentom

V Budimpešti je med 7. in 9. aprilom letos potekala mednarodna konferenca o spodbujanju in podpiranju talentov, ki jo je pripravila Madžarska kot predsedujoča članica EU. Namen je bil utemeljiti pomen podpore talentom znotraj koncepta šole 21. stoletja ter opredeliti prispevek podpore talentom za dvig konkurenčnosti EU v smislu povezav med inovacijami ter ekonomskimi dejavniki v izobraževanju. Konference se je udeležilo tristo različnih strokovnjakov iz 20 držav, ki so tri dni intenzivno izmenjevali poglede na različne vidike obravnave nadarjenosti in talentiranosti ter predstavljali izkušnje dobre prakse evropskih držav. Tretji dan konference so organizatorji imenovali Prvi evropski dan talentov, na katerem je poleg predstavitve različnih zanimivih zgledov dobre prakse na področju dela z nadarjenimi in talentiranimi osrednje predavanje pripadlo Françoysu Gagnéju, enemu vodilnih psihologov na področju raziskovanja nadarjenosti in avtorju sodobne razvojne teorije nadarjenosti, znane kot DGMT model. »Evropa ne sme izgubiti niti enega samega talenta, četudi je zanj treba v najodročnejšo vas, saj so talentirani posamezniki osrednje gibalo družbenega razvoja in je zato njihovo prepoznavanje osebna odgovornost učiteljev in drugih pedagoških strokovnjakov v vzgojno-izobraževalnih institucijah,« je bilo med drugim slišati. Mojca Juriševič povzema tudi glavne sklepe konference, ki so jih udeleženci podprli v obliki t. i. Budimpeštanske deklaracije …

Več v ŠR!

Jezdeci megle

Odprto pismo skupini za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju

Blef je prekril zemeljsko kroglo. Kakor koli jo obrnete, nam lažejo. Ministri t. i. naprednega sveta nam prodajajo buče o recesijski petrolejki na koncu tunela. Nekako že operejo vest sebi in nam s pravljičnimi interpretacijami na (zakonsko, kajpada) izbranih parametrih. Takisto je celo, ko gre za ljudi. Ogroženost s sevanjem jedra našega pohlepa in s počasnim žrtvovanjem vseh vrst živih bitij (od čebel do človeka) na deponijah človečnosti je sorazmerna z utopijo neskončne rasti BDP. Zdi se, da je v tem Krasnem novem svetu sleherno ogledalo razbito takoj, ko se v njem prikaže nenališpana realnost. Kako bi se potem na našo, nekoč sončno deželico, ne spustila zadušljiva globalna megla? A neodgovoren molk prej ko slej pobere svoj davek.

Nanj sem pomislil ob prebiranju osnutka Bele knjige o vzgoji in izobraževanju (BK), bolje rečeno, enega samega razočaranja. Namesto da bi dokument ostal na konceptualni ravni (rdeče niti pri najboljši volji ni moč odvozlati), se spušča na izvedbeno – organizacijsko. Vsekakor ne v imenu večine praktikov, pač pa v smislu pasivnega sprejemanja inercije starih rešitev, čeprav smo jih prepoznali kot neuspešne. Vem za usodo prinašalcev slabih novic v naših logih. V najvplivnejšem časniku pri nas sem bil deležen tako cenzure kot ignorance. Le hvaležen sem lahko Šolskim razgledom, da različnost pogledov postavljajo nad parcialne interese … Tako Marko Špolad. Vas zanima, kako razpreda misli in kaj še ugotavlja?

Več v ŠR!

Natalija

O njej, o Piranu, predanosti in radosti

Natalijo Planinc pozna domala vsa Obala in res ga ni Pirančana, ki ne bi vedel zanjo. A na Primorsko jo je, Ribničanko po rodu, povedla služba, in sicer je bila dolga leta predana vzgojiteljica, kar dve desetletji pomočnica ravnateljice v piranskem vrtcu Mornarček. Svoje delo je izjemno rada opravljala, saj ji je omogočalo, da je svoje izvirne ideje prenašala že na najmlajše in skupaj z njimi ustvarjala. Bila je tako zelo srečna, da se je večkrat pohecala in pobarala ravnateljico, koliko ji mora plačati za to, da se lahko počuti tako zelo srečna pri svojem poklicnem delu … Ko se je upokojila, zamisli niso nehale vreti iz nje, prej nasprotno! Veliko jih uresniči v sklopu društva Anbot, ki si prizadeva ohranjati tradicijo in kulturno dediščino …. V zapisu Lučke Lešnik boste spoznali zanimivo sogovornico, se podali v praznično obalno mesto …

»Klik za več!«

Kaj še smo pripravili za vas?

Bo za preživetje prej ko slej žrtvovana tudi etika, se sprašuje naša stalna kolumnistka v prispevku Etična prenova pouka. Naša bralka je navdušena – udeležila se je namreč dogodka, ki je povzročil premik v glavah in vzbudil željo po znanju v srcu ... Več ne moremo pričakovati od drugih, če najprej tega ne pričakujemo od sebe. Vendar – pozor! Vsak ima meje, meje zmožnega. Opazuje, razmišlja, spoznava, tokrat o proaktivnosti, pa tudi vabi in predlaga ypsilonovec Žiga Vavpotič. Pišemo o mladostništvu in dragocenem prijateljstvu. Navdušilo nas je nedavno brezhibno izpeljano šolsko državno prvenstvo v krosu; mnogo več mladih športnikov bi lahko doživelo čudovito šolo na sončni strani Trške gore Srednjo šolo Grm – center biotehnike in turizma, ekipo novega časa. Tu je še minianketa, v kateri je tokrat beseda o različnih tekmovanjih in vsem, povezanim z njimi. Preberite tudi zanimiv list iz dnevnika učitelja fizike iz šole v Podbrdu, seznanite se z novostmi na knjižnih policah. Za vas smo pripravili tudi prilogo Odzivanja z mnogimi utrinki s prakse – o paraplegikih, prostovoljcih, literatih, taboru Fridolin, praznovanju svetovnega romskega dne … Seveda pa v novih ŠR ne manjkajo tudi Čečkalčki in ne modre misli.

Ne prezrite!

 

Ob svojem jubileju se predstavlja Osnovna šola Danile Kumar iz Ljubljane – vas zanima, po čem je najbolj poznana in drugačna? Ne spreglejte tudi Izolitove ponudbe,

 rubrike CŠOD in tudi ne povabila na sklepno prireditev, na kateri bo razglašena kulturna šola leta!

 In – pozor – še samo slab teden časa imate, da predlagate kandidate, posameznike ali skupino, za najvišje državno priznanje za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja!