Vsebina časnika Šolski razgledi številka 15/2011

Na Osnovni šoli Kamnica so se odločili izdati zanimivo zbirko pesmi. Pravzaprav gre za grafite, ki jih je poslikala lanska devetošolka Mirjam Fašmon, zdaj dijakinja prvega letnika mariborske II. gimnazije. Obogatila jih je s svojimi verzi, ki so nastajali, kot pravi sama, po metodi spontanega pisanja in brezkompromisno hitro. Tako je nastala zbirka pesmi Grafiti, s podnaslovom Maribor kot mesto besed (založila Založba Pivec). In kaj je petnajstletnico spodbudilo k svojevrstnemu ustvarjalnemu izražanju? V sklopu razpisa Mladi za napredek Maribora je izbrala izvirno pot in se je lotila raziskati mestne grafite … Domiselno, ustvarjalno, presenetljivo zrelo.

Grafiti z mariborskih ulic dajejo podobo tudi tokratnim Šolskim razgledom, nekatere smo pospremili s pripadajočimi verzi mlade ustvarjalke. Tako – za pokušino. In spodbudo; kajti izziv čaka tudi naše naročnike … Več v ŠR!

Krivi smo

Uvodnik

»Kamenjanje je bilo dobesedno. Trije učenci (dva iz naše šole in nekdanji učenec naše šole) so metali kamne proti učiteljicam. A ti trije niso kamenjali samo s kamni. Tako so, denimo, pred dvema letoma lomili ledene plošče na glavi prvošolcev. Ker sem to preprečil (po domače: nagnal mladeniče, ki so se izživljali na majhnih otrocih), sem v »zahvalo« bil deležen groženj črnogorskega mafiozota (očeta enega od mladeničev). Predlani sem bil razrednik razredu, v katerem je šest fantov redno namakalo glavo, torej dušilo, po rasti manjšega sošolca v umivalniku, povrh pa so dogodek še zmagoslavno posneli. Vem, da veliko ljudi pogleda stran, ker se bojijo posledic svojega vmešavanja, toda dejanja nekaterih mladih so prerasla vse meje dobrega okusa in človek preprosto ne more zbežati mimo in spregledati te široke palete načinov nagajanja.« O tem tokrat v uvodniku učitelj Osnovne šole Domžale Béla Szomi Kralj. Več v ŠR!

Brez vizije

Predpisovanje, obvezovanje, omejevanje

Snovalci Bele knjige so med načela gimnazijskega programa ugnezdili zagotavljanje doseganja odličnosti v znanju. Odličnost pa ima poleg motivacijskega še informativni družbeni pomen, zato je kakovost znanja vedno manj pomembna, ocena zanj pa vedno bolj. To se še najbolj kaže v zdajšnji osnovni šoli. Prenizko postavljena pričakovanja se kažejo v inflaciji odličnih in prav dobrih ocen, kar pri učencih vzbuja nerealne predstave o lastnih zmožnostih. Nižanje praga odličnosti se izraža pri vpisu v gimnazije. O tem Stane Kodba.

»Klik za več!«

O učnem gradivu pa nič

Kolumna

Bela knjiga iz leta 1995 je npr. poudarila, da imajo učbeniki pomembno vlogo v produkciji šolske vednosti, ki se lahko spremeni v »kanon«. Zato ne zadostuje, da jih občasno revidiramo in posodabljamo … Opozarja tudi, da moramo učitelje v procesu izobraževanja seznanjati s procesom nastajanja učbenikov, s tem, kdo odloča, »čigavo« vednost vključujejo, kako poteka produkcija »uradnega znanja« itd. To znanje namreč prispeva k vzgajanju kritične moči razsojanja. Po petnajstih letih bi pričakovali dodaten strokovni razmislek o spoprijemu s to problematiko. Le ugibamo lahko, zakaj so se pripravljavci Bele knjige temu raje izognili. Piše Mojca Kovač Šebart. Več v ŠR!

Res preskok v kakovosti?

O e-učbenikih

E-učbenike naj bi v dveh letih napisali fakultetni učitelji in didaktiki ter dejavni učitelji šol. Seveda ob svojem rednem delu. Temu delu se ne bodo mogli resno posvetiti, po drugi strani pa tega od njih tudi nihče ne bo mogel prav resno zahtevati. Ko se bo zraven zapisal še honorar, bo jasno, da so tudi sredstva, namenjena za te učbenike, majhna, in temu primeren bo tudi vložek. Nekoč sem se z enim od založnikov pogovarjala za soavtorstvo učbenika, piše Mojca Čepič z Oddelka za fiziko in tehniko (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani). Za nekako 50 strani učbenika mi je bil pripravljen plačati približno 200 evrov bruto. Po današnjih vrednostih bi to morda znašalo 300 evrov. Glede na to, da je avtorstvo učbenika resna zadeva, je bila taka ponudba ponižujoča.

, »Klik za več!«

Povrnimo izgubljeni ugled

Plače in napredovanja

Dr. Jurij Šink, ravnatelj Gimnazije ESIC Kranj, meni, da bi morale biti plače odvisne predvsem od uspešnosti posameznega učitelja. Predpostavimo, da ima učitelj plačo 1.200 evrov, ob tej plači pa bi moral ravnatelj imeti možnost nagrajevanja v višini 30 odstotkov navzgor in tudi navzdol. Konkretno to pomeni, da bi lahko najboljši med učitelji osnovni znesek zvišal na 1.560 evrov, najmanj uspešnemu pa bi se lahko osnova znižala na 840 evrov. Razlika med tema plačnima skrajnostma je kar 760 evrov, to pa že presega povprečno plačo v državi. Razlika je zagotovo spodbudna in bi v marsikom vzbudila željo po še boljšem delu. Več v ŠR!

»Ujetniki« ljubezni

Fantki v šoli

Psihiatrinjo in družinsko terapevtko Bredo Sobočan je k pisanju prispevkov, ki jih boste lahko brali v nekaj naslednjih številkah Šolskih razgledov, spodbudila informacija o pobudi, da se opismenjevanje otrok pomakne v še zgodnejše starostno obdobje. Po 20 letih sedenja v ambulanti, po več deset tisoč urah, preživetih s stotnijami ljudi v terapevtskem odnosu, se čuti upravičena, pa tudi zadolžena, da poda strokovni pogled. Njen namen je izostriti posluh za pomen spola. Je poskus za spol občutljivega pogleda na šolanje. Ni prispevek proti dekletom, niti za poženščenje moških. Ni prispevek proti učiteljicam, ni proti nikomur, je poskus pogleda v notranji svet moških. Je poskus spodbude, da ženske povprašamo moške, kako so, ne da jih vidimo, kakor se zdi nam ali kakor bi me želele, da bi bili.

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Nekateri menijo, da bi bili v šolstvu in znanosti uspešnejši, če bi bili do napak prizanesljivejši. A pri nas vsakomur, ki stori napako, vcepimo globok občutek krivde. O pravici do napake pišemo. Zvedeli boste, kako vzgajamo pirate, kako razširiti obzorja in sodelovati, kaj pomeni siva barva? Lotevamo se pismenosti – kako iz dijaka, ki mu je branje »zateženo«, vzgojiti bralca, še več, celo ustvarjalca? Ponujamo nekaj odgovorov. Tudi na podružnični šoli Trje (OŠ Petrovče) skušajo približati branje najmlajšim – s pomočjo književnih junakov. Na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani so se lotevali razlik med moškimi in ženskimi možgani pod vodstvom Tima Burnsa, priznanega ameriškega strokovnjaka možganoslovca. Ana Šorli, učiteljica angleščine z Osnovne šole Žiri, piše o zbiranju oblačil za ponovno uporabo, Žiga Vavpotič pa se loteva pospravljanja – tudi v glavi. Simbioz@ povezuje babico, dedka, mamo in sina. Poročamo tudi z omizja o znanju v Mariboru. Odpotovali smo na Malto, mali biser sredi Sredozemlja. Pišemo o prehrani – na srednji šoli so preučevali prehranske navade dijakov, osnovnošolska učiteljica se sprašuje, ali je otrok lahko vegetarijanec, na neki osnovni šoli pa so obujali tradicijo – poznate sevniško voščenko? Na Tehniški gimnaziji Tehniškega šolskega centra Kranj so zadovoljni po štiriletnem sodelovanju v mednarodnem projektu posodobitev gimnazijskih programov. Oddelek za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti pa učiteljem umetnostne zgodovine odstira nova zorišča. Pišemo o delu z učenci z učnimi težavami in tudi o tem, kako na govorilnih urah raziskovati brez obtoževanja. Tereza Žerdin tokrat svetuje, kako delati z učencem s hiperkinetičnim sindromom. Le kaj so eko požeruhi, kako ustvarjati iz odpadkov, kaj prinaša študentska arena? Izveste v ŠR! Niko Slana nam tokrat ne predstavlja boja, marveč mesarsko klanje – na šolskih športnih tekmovanjih in tekmovanjih v znanju. Znašli smo se tudi med smetmi Kaira, kamor turistov pač ne vodijo. A radovedni popotnik zaide tudi tja.

Ne prezrite!

Del svojega dela vam tokrat predstavlja tudi Andragoški center Slovenije.

Priložnost za razgledovce!

Odločili smo se, da pet knjižic Grafiti (avtorice Mirjam Fašmon, izdala Založba Pivec) – z njimi smo popestrili tudi to številko ŠR –, podarimo tudi vam, dragi naši razgledovci. Poslali jih bomo petim, ki vas bomo izžrebali med vsemi, ki boste odgovorili na tokratno nagradno vprašanje, pravzaprav opravili nalogo.

Predstavljajte si ogromno pusto steno, stojite pred njo s pršilom v roki, da bi ustvarili grafit. Želite sporočiti nekaj pozitivnega ob bližajočem se svetovnem dnevu učiteljev.

Kaj bi napisali oz. narisali?

Vaše »naloge« pričakujemo do 8. oktobra letos. Pošljite jih po e-pošti solski.razgl@siol.net (zadeva: GRAFIT) ali na naslov: Uredništvo Šolskih razgledov, Poljanski nasip 28, Ljubljana.