Vsebina časnika Šolski razgledi številka 17/2011

»… V tehniki sledi Miro Kačar svojemu vzorniku Groharju, vendar v motivni svet, ki ga oblikuje, vnaša svojo misel, svoje razpoloženje, lastno motiviko in vse druge dejavnike, ki dani slikarski motiv bogatijo in ga dvigajo na raven umetniškega dela. Malokateri slikar se zna npr. jesenski pokrajini približati na tako neposredni način kot Miro Kačar. Njegovi krajinski motivi so bolj kot z razumom napolnjeni s čustvom in notranje povezani s slikarju ljubo pokrajino. Njegova dela so poglobljen in sklenjen stik z loškimi hribi, soriškimi polji in gozdovi. Prostor v njegovih slikah občutimo kot celoto, potopljeno v megličasto ozračje, ki zabrisuje trde obrise krajinskih oblik. Tudi hiše in ljudje, kot da plavajo v tej atmosferi, zdijo se kot zraščeni z okoljem, zaviti v plašč toplo občutenih barv …«

Tako je o Miru Kačarju in njegovem ustvarjanju že pred časom zapisal dr. Cene Avguštin. Umetnik živi in ustvarja v Sorici – tam kot pedagog vodi tudi likovne delavnice za otroke in odrasle, predvsem pa je dolga leta predano vodil enoto CŠOD-ja, in sicer Dnevni center Groharjeva hiša Sorica. V teh Šolskih razgledih objavljamo na zadnji strani njegovo besedilo ob počasi iztekajočemu se letu, oznamovanem s stoletnico smrti impresionista Ivana Groharja, v njem pa piše tudi o svojem ustvarjanju. Predvsem pa vas vabimo na sprehod med mojstrske podobe Mira Kačarja …

Nič več na veliki nogi

Varčevanje v izobraževanju

Šole bodo dobile za štiri milijone evrov manj denarja za izobraževanje in učila. Na šolskem ministrstvu so nam zaupali, da je bilo to nujno, da so lahko zagotovili denar za plače, ki imajo prednost pred drugimi postavkami.

»Klik za več!«

Ali Balkanski polotok sploh obstaja?

O Balkanu

Nikomur v geografski stroki pravzaprav ni popolnoma jasno, kako je mogoče, da je kopno, ki je s tako širokim krakom povezano s celino, poimenovano za polotok. Ti geografski parametri so še toliko bolj neverjetni, ko ugotovimo, da je od črte Trst–Odesa (1.330 km) mnogo bliže Trstu luka Szczecin (920 km) ali denimo Rostock (950 km) ob Baltiškem morju.

To je zmota, stara 200 let! Besedilo je iz hrvaščine prevedel Robert Šupe. Več v ŠR!

Daje res najboljše?

Matura

Vprašanj, ki se tu odpirajo, je nešteto – denimo že to, ali zlati maturant pomeni tudi “zlatega”, odličnega kirurga, ali si je morebitni študij medicine tak dijak izbral zato, ker je elitni. Te teme se tokrat dr. Jurij Šink ne loteva, želi pa ponuditi nekaj rešitev mature, ki bi olajšale delo učiteljem, zmanjšale stres maturantom in jim morda ohranile voljo do branja, jezikov, uporabne matematike in še česa tudi pozneje v življenju.

»Klik za več!«

Kot divje zveri

Fantki v šoli

Tiste, ki se v svojem spolu dobro počutijo, ki imajo občutek, da so (bile) slišane in upoštevane, ki do moških v svojem življenju, zasebnem in službenem, ne čutijo zamer, ne bodo izrabljale (pre)moči, ki jo imajo kot učiteljice nad (majhnimi) moškimi. Niti se (majhnih) moških ne bodo bale. Niti jih ne bodo na podlagi spola nekritično privilegirale. O tej zanimivi temi tokrat psihiatrinja in družinska terapevtka Breda Sobočan.

»Klik za več!«

Z roko v roki

Šport in šola

Se lahko vživite v mladega človeka, ki se odloča za svojo izobraževalno pot po osnovni šoli? Odločitev je težja, če je otrok tudi nadarjen športnik, ki se ne želi odpovedati niti šolski izobrazbi niti vrhunski športni karieri. Slovenija ni Amerika, kjer so znali poskrbeti za prilagojen šolski sistem, ki vrhunskim športnikom omogoča, da lahko kljub športni karieri nemoteno usklajujejo tudi svoje šolske obveznosti in izbrano izobraževalno pot. Nadarjen športnik lahko le ob ustrezni organiziranosti in podpori vsega okolja – domačega, šolskega in športnega – optimalno razvija svojo športno nadarjenost in se obenem tudi uspešno šola. Tako Ida Srebotnik in Matjaž Plesec. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

V tokratnem uvodniku se dr. Janko Muršak sprašuje, zakaj vlagamo v izobraževanje. Ko bom velik, ne bom znanstvenik – pišemo o tem, kako cenjen je ta poklic. V kakšno šolo je hodil Shakespeare? Je sploh mogoče, da je glede na svoje poreklo res avtor svojih del? Ustvarjalci filma Anonymous menijo, da ne. Kaj je to kamena svatba? Skrivnosti odkrivamo v Makedoniji … Pišemo o NPZ. Nekateri se sprašujejo, ali so sploh smiselni. Drugi pa opozarjajo, da je tretji predmet po nepotrebnem tako dolgo skrivnost. Kaj pomeni jo-jo odraščanje? Sploh veste, kje so začetki projekta Simbioz@, ki je v oktobrskem tednu tako globoko povezal Slovence – mlajše in starejše? Preberite v ŠR! Vabimo vas tudi na zanimiv dogodek - TEDxYouth@Ljubljana. Le kaj je to? V tokratni minianketi smo vas spraševali, kaj menite, ali je naša družba strpna, nestrpna? Za vas smo se tudi pozanimali, kako ocenjevati znanje. Podali smo se na izlet po Angliji. Tereza Žerdin nam tokrat predstavlja zanimivo življenje Milene Kožuh, profesorice s pedagoškim erosom in tremi diplomami. Seveda v svoji rubriki odgovarja tudi na vprašanje o zelo zaskrbljujočem vedenju dečka in njegove mame. Najdete tudi nekaj namigov, kako se ustvarjalno spoprijemati s stresom, pišemo o samoevalvaciji, o pomenu listovnika, o mnogih sprotnih dogodkih, seveda poročamo tudi s sej strokovnega svet (tistega za splošno izobraževanje je zmotilo, da ga ministrstvo ni vprašalo za mnenje, preden je poslalo nov Zakon o osnovni šoli v parlament, ki ga je nato potrdil). Za vas še razmislek o pravem značaju Ljubljanskega maratona, »raport« o tem, kako ste (smo) čarali, naši stari dobri znanci Čečkalčki, modrovanje Hane iz Lendave, drobna pozornost v slovo priljubljenemu pesniku Tonetu Pavčku …

Ne prezrite!

Razpisi za delovna mesta, novosti iz DZS …