Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2011
Na Prevaljah je bilo letošnjega maja zelo praznično, počastili so namreč 50-letnico Bralne značke. Med drugim so tam predstavili tudi zbornik Branje in potovanje, namenjen prav temu jubileju. Pravo predstavitev pa je omenjeni zbornik »doživel« pozneje, in sicer sredi septembra v Šentrupertu. Tam je namreč Društvo Bralna značka Slovenije slovesno začelo novo sezono branja.
Zbornik je doslej najobsežnejši zapis branja za Bralno značko. Sestavljen je iz člankov, ki so bili objavljeni ali posredovani v teh petih desetletjih. Slikovno ga bogatijo ilustracije, ki sicer domujejo na stenah Osnovne šole dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, ustvarili pa so jih naši najprepoznavnejši umetniki. In prav te ilustracije dajejo likovno podobo tokratnim Šolskim razgledom. In zakaj smo zbornik, ki zaokrožuje jubilej gibanja, s katerimi uspešno spodbujamo branje med mladimi že pet desetletij, vzeli s police prav zdaj? Zato, ker smo v pričakovanju branja in knjig, saj se bliža slovenski knjižni sejem, že 27. zapovrstjo. Med 23. in 27. novembrom bodo Cankarjev dom preplavile knjige. Hura, naj živi branje, gremo med knjige!
Kastrirani v zlati kletki
Kapitalistična ideologija v šoli
… Učitelji s tem delujemo v reprodukciji sedanjih ekonomskih in oblastnih razmerij. Mislim, da si pred tem ne moremo zatiskati oči. Ne vem, kaj si posamezen učitelj misli o svojem delu, toda če pogleda objektivno na rezultate tega dela, si bo najbrž moral priznati, da šolska vzgoja otrok ne pripravlja za to, da bodo skrbeli za skupnost, za kakovostno življenje, temveč prej za to, da bodo zlasti poklicno uspešni ali – če zapišem bolj grobo – da se bodo uspešno prodali na trgu delovne sile … Razmišlja v uvodniku Andrej Adam. Več v ŠR!
Ko je svobode preveč
Norveška in pismenost
Če želimo razumeti norveško zgodbo, se moramo vrniti v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so vpeljali šolsko reformo, navdihnjeno z revolucionarnimi idejami iz šestdesetih let – torej tudi z idejo svobode. Med strokovnjaki je tako prevladovalo stališče, naj se otroci učijo zato, ker to želijo. Učiteljeva naloga pa je bila, da učence pripravijo do tega, da se bodo želeli učiti. Leta 1979 sicer ni prišlo do sprememb v dokumentih, a v izobraževanju učiteljev in nato tudi v praksi se je uveljavil slogan: Učenci so odgovorni za svoje učenje. »To je bilo primerno za nekatere otroke in mladostnike, a še zdaleč ne za vse! Mladostniki po navadi niso sposobni prevzeti take odgovornosti,« pojasnjuje Astrid Roe z Univerze v Oslu. Predstavljamo presenečenje Norvežanov ob slabem znanju njihovih šolarjev in njihov odziv na to.
»Klik za več!«
Zmeraj manj inovativnega znanja
Prerez našega šolstva
Šolska praksa kaže, da šola posreduje otrokom in mladostnikom znanje tehničnih, naravoslovnih ter humanističnih znanstvenih strok in spretnosti, ki so potrebne le za poklicno delo, ogiba pa se posredovanju številnega drugega znanja, ki je pogosto pomembnejše za človekovo življenje in delovanje v družbi. Posredovati bi morala še znanje, potrebno za razvoj sposobnosti, seveda ob upoštevanju različnosti med njihovimi (velikokrat skritimi) potenciali in zmožnostmi. Tudi temeljnega pedagoškega načela – to je vsestranski razvoj otrok in mladih – šolska praksa ne potrjuje. Tako Stane Kodba.
»Klik za več!«
Čas zorenja in obiranja sadov
O slasteh učiteljevanja
/…/ Zato se ne čudim, ko mi prav pri astronomiji in astrofotografiji učenci sledijo kot čreda vodilnemu samcu, kot sinovi očetu, da nekoč težavni otroci, zdaj pa zagrizeni astronomi in raziskovalci, skrbno čistijo opremo pred nočnim opazovanjem, jo skupaj z mano premetavajo, nalagajo in preskušajo vsakič, ko se podamo v hribe. Najlepši pa so trenutki, ko v odmoru med delom razpravljamo o tem in onem, o vesolju, morebitnem življenju v vesolju in za trenutek vsi občutimo strast, ki so jo imeli stari Grki na urah filozofije, logike in naravoslovja.
Predvsem smo srečni vsi – učenci in jaz, ker bogatimo znanje in sposobnosti drug drugega, jaz pa tudi zato, ker sem na desetine mladih rešil dolgočasja in morebitnih mladostniških neumnosti, ki iz tega izvirajo. Piše Béla Szomi Kralj.
»Klik za več!«
V kulturi krutosti
Fantki v šoli
Da je zgodba moških še težja, se nekako po desetem letu starosti pridruži še izjemen vpliv kulture medsebojne vrstniške krutosti. V tem obdobju se dečki postopno oddaljujejo od staršev, stalen nadzor učiteljev v razredu popušča, vse pomembnejši postaja vrstniški vpliv. Brez dvoma iščejo prijateljstvo. Pravo prijateljstvo prinaša občutek pripadnosti, bližino in zavezništvo. Ponuja medsebojno pomoč in podporo, tovarištvo in občutek vrednosti. Vendar neke silnice silijo mladostnike v skupino, ki jo fantovski svet prav posebno definira. Skupina zahteva popolno prilagoditev. Navidezna podoba kolegialnosti v resnici skriva globok strah posameznega dečka v kulturi krutosti. Razkriva Breda Sobočan. Več v ŠR!
Halo, tukaj Jemen …
List iz dnevnika
… Trenutno je precej divje, v bistvu že devet mesecev ne preveč dobro in upamo, da se tole sranje kmalu konča. Življenje je drago in gre samo še za – preživetje. Bencina imamo zelo malo, dizla in elektrike praktično nimamo (običajno uro do dve uri in pol na dan), računi zanjo pa ves čas prihajajo in so vedno višji. Odkar je revolucija, so cene v splošnem za 30 do 300 odstotkov višje, odvisno pač od stvari … Jemenski vsakdan opisuje Tina Zorman, doktorica znanosti, turistična vodička, zdaj pa učiteljica …
»Klik za več!«
V muzeju glasbil
Potep po Pragi
… Praga pa je od nekdaj privabljala še s svojim razglednim stolpom na Petrovem griču, kjer je miniatura pariškega Eifflovega stolpa, domala vsak, ki obišče Prago, obišče tudi največji evropski grad Hradčane, nekdanji dvorec čeških kraljev, zdaj sedež
češke vlade (prenovo je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik). Tu je še Narodna galerija, številni muzeji – med njimi tudi pedagoški muzej J. A. Komenskega – in še in še. Nepozabna so potikanja po praških ulicah in le kdo ne pozna Zlate uličke …
Seveda sem komaj čakala, da spoznam tamkajšnji glasbeni muzej – kot druge evropske prestolnice, ki jih krasijo številni glasbeni muzeji z neprecenljivimi zbirkami glasbil, slik, zvočnih zapisov, uspehov in koncertov skladateljev ter mnogo drugega. Glasbila so razstavljena kar na tisoč kvadratnih metrih …O tem, kaj vse je tam mogoče videti. Pa Ines Mikulan. Več v ŠR!
Preplet Vzhoda in Zahoda
Naše novoletno darilo za razgledovce
Naše darilo, dragi razgledovci, bo tokrat skromen poskus prepleta Vzhoda in Zahoda, torej povezati dva svetova istega sveta. Mudili se bomo predvsem pri Kalaših (njihovo življenje dodobra pozna etnologinja in kulturna antropologinja mag. Ksenija Čermelj), seveda pa bomo skušali vsaj malo spoznati običaje, ki jih imajo različna ljudstva ob prehodu starega leta v novo. Prepričani smo, da lahko – tako kot zmeraj in povsod – drug drugemu ogromno damo in se drug od drugega največ naučimo. Le z znanjem in strpnostjo bomo zares povezali ta svet. In, seveda, s srčnostjo, ki se, žal, v našem okolju včasih kar preveč izgublja. V resnici pa, verjamemo, je doma – povsod … Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
Kriza načenja tudi visoko šolstvo. Za kaj se bomo torej odločili? Za drugačne vrednote ali propad? Zdenko Kodelja predstavlja pomen vaj smrti, ki so jih v duhovne vaje vključevali že antični filozofi. Memento mori! Pišemo o tem, ali je kakšna razlika med politikom ali državnikom. Besedo smo dali mladim. In kaj predlagajo? Izkoreninimo zastarela prepričanja – to so podprli tudi z raziskavo. V minianketi vas tokrat vprašujemo o pomenu strokovnih srečanj. Odgovarjamo na vprašanje o poklicnem tečaju za vzgojitelja. Naš mladi kolumnist se v rubriki Opazujem razmišljam spoznavam veseli zmage, Marko Špolad pa se je – v imenu vseh nas – poklonil reprezentantu boljšega sveta Iztoku Pucu. Podajamo se na Ciper, kjer je znanje še zmeraj velika vrednota. Spet vas popeljemo tudi v svet knjig. Niko Slana iskrivo in zbadljivo komentira pot od športne vzgoje k športu. V Študentski areni predstavljamo študenta iz Makedonije, tudi ljubitelja narave, prostovoljca …, ki bo svojo izbranko popeljal – na Otočec. Poročamo tudi s seje strokovnega sveta in predstavljamo prav nič prizanesljiva mnenja nekaterih o devetletki. Tokrat so spet z nami Odzivanja, redna priloga, ki nam približa živahno dogajanje iz naših vrtcev in šol.
Ne prezrite!
Ljubljanska Pedagoška fakulteta razpisuje študijske programe, Državni izpitni center vas vabi k zunanjemu ocenjevanju pri splošni maturi, Zavod RS za šolstvo pa objavlja razpis za priznanja Blaža Kumerdeja.
