Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXII, 2. december 2011, številka 19

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 19/2011

Tokrat smo vam v Šolskih razgledih nasuli nekaj zamisli, kako pričarati praznično ozračje doma in v delovnem okolju. Morda vas bomo spodbudili, da sami izdelate kakšno darilce za svoje najbližje. Tudi mi se bomo potrudili. O, že vemo, koga bomo razveselili s prazničnim venčkom iz pisanih gumbov – nekateri so še iz babičine skrinje. Kaj pa ogrlica s školjkami in polžki in drobnimi kamenčki z najlepšega morskega zaliva? Tudi ta bo prišla v prave roke. Nakupovalna torba iz starih kavbojk, pravkar zašita, bo pravi hit med letošnjimi darili, najpogostejše med našimi drobnimi pozornostmi pa bodo knjižne kazalke. In vsaka bo drugačna, posebna. Ne, ne bomo izdali vsega. Le spodbudili bi vas radi, da se tudi vi ozrete naokrog, pobrskate po predalih, se sprehodite po gozdni poti; naberete in poiščete drobne stvari in iz njih kaj novega ustvarite. Ob tem pa, seveda, uživate! Užitek, res užitek je ustvarjati. Če ne verjamete nam, vas bo zagotovo prepričala Maja Matilda Remic. V svoji knjigi Hobi ustvarjanje – iz nje je tudi tokratna likovna oprema časnika – je strnila več kot 250 zamisli za ustvarjanje v različnih materialih in tehnikah. Kar prepustite se ji in v Šolskih razgledih preberite še več o njej in njenem bogatem priročniku. Dajmo krila ustvarjalni domišljiji!

Začaran krog discipliniranja

Kapitalistična ideologija v šoli

V Veliki Britaniji se je projekt discipliniranja javnih uslužbencev izjalovil. V resnici niso postali bolj disciplinirani, temveč manj. Projekt je omogočil oziroma silil v prakse, ki so bile nekoč nepredstavljive (na katere nihče ni niti pomislil). V zdravstvu so raje izvajali lažje operacije kot težje, ker so tako lahko prikazali večjo učinkovitost in dobili denar; policija je, da bi izpolnila cilj zmanjšanja kriminalnih dejanj, številna težja kriminalna dejanja preprosto preimenovala v lažja ipd. Vse podobne primere je Blairova vlada sicer poskušala izničiti kot neuspele primere, toda nova in nova poročila so pokazala, da so se ti primeri udomačili v sferi javnih uslug. Poanta: kar nekoč sploh ni bilo potrebno disciplinirati, je nenadoma postalo discipline potrebno. Kaj pa se je zgodilo s šolstvom? O tem Andrej Adam. Več v ŠR!

Učiteljčki

Razmišljanja

Berem razmišljanje stanovske kolegice v ŠR. Tako zelo čutim z njo. In počutim se kot ona, ki nekaj bevska in laja, samotno tuli, ostali volkovi in volkulje pa spuščajo glasove prestrašene drobnice. In imajo seveda občutek, da so v istem tropu. Ampak volk bi naj bil volk, bi naj tulil, ovce pa bi naj meketale. Meketajo že, a žal tako tihceno, da se jih sploh ne sliši. Le kdo jih je utišal? In kdaj? Tako se izpoveduje Sonja Votolen.

Več »Klik za več!«

Poligoni urjenja

Odnosi

Ni potrebe po dolgi razlagi. Dovolj je obisk v zbornici povprečne klasične šole. Jeza in nerganje nad učenci, vodstvom šole in sistemom nasploh, razočaranje in nemoč so energije, ki prevladujejo. Sproščeni in lahkotni pogovori so izjema. Vsi si želimo sprememb, toda če hočemo, da se bo zgodilo nekaj novega in drugačnega, moramo tudi storiti nekaj, česar doslej še nismo. Kaj predlaga Cvetka Rutar? Več v ŠR.

Do zrelega, odgovornega moškega

Fantki v šoli

Mnoge matere sinov pri nas v strahu, da bodo izgubile »dostop« do sina, vse otroštvo poudarjajo predvsem tiste komponente njegovega življenja, s katerimi povečujejo sinovo odvisnost od sebe, namesto, da bi krepile njegovo resnično, osebnostno, čustveno moč. Zaradi želje po povezanosti v glavnem podpirajo arhetip kronskega princa, ki se tako ne nauči odgovorno sobivati v odnosu. Piše Breda Sobočan.

Več »Klik za več!«

Kapa

Po waldorfsko

Učni načrt waldorfske šole temelji na waldorfski pedagogiki, ki skozi predmetnik ponuja predmete, ki razvijajo trodelnost učencev, torej čutenje, mišljenje in ročne spretnosti. Od prvega razreda in vse do devetega imajo učenci ročna dela in se tako učijo – skozi delo. Mišljenje in razumevanje zrasteta ob dejavnosti in gibanju, kajti živo mišljenje je ponotranjeno gibanje. O tem Magda Mlekuž.

Več »Klik za več!«

Gremo na volitve

Stranke se predstavljajo

Zadnji dan pred volilnim molkom, ko bodo morale stranke prenehati javno prepričevati volivce, naj se odločijo prav zanje, vam predstavljamo poglede političnih strank, ki so udeležene v volilnem boju. V bitko za naše glasove se jih je letos podalo 20. Razprav je bilo obilo, a nekateri med vami ste se na našem spletnem forumu pritožili, da so vzgoji in izobraževanju, kot po navadi, namenili malo pozornosti, in še tisto, kar so povedali, je bilo zelo splošno. Med drugim smo se tudi zato odločili, da vam predstavimo njihova stališča. Preberite v ŠR!

Prav nič jim ni mar

Državljanska vzgoja

»Na Češkem so ljudje že dolga leta zelo nezadovoljni s političnim življenjem, čedalje manjša je udeležba na volitvah, usiha tudi zaupanje v demokratične ustanove. A zgodi se – nič. Ljudje posedajo po lokalih in se pritožujejo. Tožijo nad politiki, ki so jih izvolili oni sami. Zato smo jim sklenili pokazati, da so odgovorni za politične razmere v državi,« pripoveduje Ondřej Matějka, ki vodi Center za državljansko vzgojo na Masarykovi univerzi v Brnu.

Več »Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

O krajih našega prebivanja, o 'prostorskih posodah' naših življenj razmišlja geodet, prostorski načrtovalec Jože Kos Grabar, ml. Poročamo o omizju Univerza idej, ideja univerze, o zasedbi ljubljanske filozofske fakultete in iz debatne kavarne na Knjižnem sejmu; razčlenjujemo boj študentov za brezplačni študij. Ugotavljamo, kaj imata skupnega turizem in solidarnost. Naša kolumnistka Mojca Kovač Šebart tokrat razčlenjuje ministrovo besedišče v povezavi z državljansko vzgojo, športni pedagogi pa se zavzemajo za zdrav življenjski slog. Prejeli smo tudi dva precej burna odziva na članek iz prejšnjih številk. Marko Špolad razkriva dogajanje v gimnazijskem izobraževanju in razmišlja o vlogi mature, Kristijan Musek Lešnik pa opozarja, da si bomo morali glede devetletke naliti čistega vina. Beseda je še o snemanju ustnega ocenjevanja znanja, Žiga Vavpotič pa poglobljeno razpreda o drobtinicah mimobežnikov. Delček svojega življenja je tokrat v Listu iz dnevnika predstavila študentka na izmenjavi v Berlinu, v minianketi pa šolnike sprašujemo o pogledih na proteste Gibanja 15o. Za vas smo vprašali o šolanju tujcev pri nas. Po romantični cesti vas popeljemo v Nemčijo in vam predstavimo bogato tradicijo božičnih sejmov. Nismo pozabili niti na predšolsko vzgojo. Pišemo o tem, kako v Veliki Britaniji vpeljujejo v vrtce IKT in kako se glede tega krešejo mnenja. Ujeli smo utrinek o spodbujanju pismenosti najmlajših. V enem od gorenjskih vrtcev pa so spoznavali zelišča, jih gojili in uporabili! Obravnavamo timsko delo, spomin iz šolskih dni nam je zaupal nekdanji predsednik protikorupcijske komisije in nogometni sodnik Drago Kos, Tereza Žerdin tokrat odgovarja na malce nenavadno vprašanje … Lotevamo se varstva pred naravnimi nesrečami, v Športnem pogledu pa se sprašujemo, kdo bo komu pomagal in zakaj. Modra misel pa je tokrat kar v verzih.

Ne prezrite!

Objavljamo razpise za prosta delovna mesta za ravnatelja.

Založba DZS vam prestavlja svoje novosti.

Ne spreglejte razpisa Zveze slovenskih glasbenih šol za Gerbičeve nagrade.

Šola za ravnatelje pa vas vabi k oddaji prispevkov za aprilski posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju, na katerem bodo obravnavali uporabo podatkov.