Vsebina časnika Šolski razgledi številka 10/2012
Njeno ustvarjalno razmišljanje je široko, zato ni nenavadno, da se ukvarja s tako veliko umetniškimi zvrstmi – z risbo, s sliko, kipom, postavitvami v prostor, z vezeninami in tudi s pisanjem. A tokrat vam predstavljamo podobe, ki jih je ujela v fotografski objektiv, četudi zdaj največ kipari in svoje umetnine prepleta z vezeninami (te vam bomo predstavili ob drugi priložnosti). Po spomladanske motive se ni odpravila daleč, le ozrla se je okrog svojega doma ... Sicer je mag. Saša Bezjak akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti. Dolgo je likovno vzgojo poučevala na Osnovni šoli Rudolfa Maistra v Šentilju, zdaj to počne na Osnovni šoli Grad na Goričkem, obenem tudi na Osnovni šoli Fokovci. Delo v šoli torej prepleta z ustvarjanjem – tudi priprave na pouk in na delavnice za odrasle širijo njena obzorja, saj preučuje področja, ki jih sicer ne bi. Nenehno brska v knjižnicah, pregleduje in prebira knjige, tudi literarne – in navdih je, seveda, tu.
Sizifovo delo
Uvodnik
Se tudi vam kdaj zazdi, da je vse, za kar se trudite, kot bob ob steno? Imate kdaj občutek, da v hrib valite težko kroglo, ki se vam tik pred vrhom izmuzne in odkotali nazaj v dolino? Že lep čas tulim v luno, pa se zdi, da slišim le sama sebe. Vsake toliko časa kakšna glava prikimava v spodbudo, vsake toliko časa kakšen komentar, da se podpiše pod mojo izjavo. Lajam, karavana gre pa naprej … tako Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Ceneje je vlagati v svetovanje kot v zapore
Šolska svetovalna služba
V Društvu šolskih svetovalnih delavcev in Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije opozarjajo da načrtovani vladni ukrepi – povišana delovna obveznost, enotni šolski okoliš, normativi za svetovalnega delavca – niso bili celostno zasnovani in da snovalci niso dobro premislili, kako bi vplivali na sam koncept dela šolske svetovalne službe, na njen položaj in celo obstoj. Če bi obveljali, bi zrušili koncept dela šolske svetovalne službe in jo spremenili v zunanjo posvetovalnico.
Naš poklic način življenja
Naprej ali nazaj
Vlada se je v preteklih tednih s sindikati pogajala o mnogih spremembah. Ob tem je treba omeniti, da je vsak od teh ukrepov posamično lahko videti kot »majhna« sprememba. Toda delovali bi kot celota in kot celota radikalno znižali kakovost pedagoškega dela.Brez strokovne razprave in po nujnem postopku naj bi vpeljevali rešitve, ki so več kot vprašljive, vsekakor pa bi bilo o njih potrebno najprej opraviti strokovno in javno razpravo. Zato bi bilo treba strokovne rešitve, spremembe šolskega sistema, ki v interventni zakon sploh ne sodijo, iz njega izločiti. Nimajo nikakršne zveze z varčevanjem, niso nujne, o spremembah šolskega sistema pa se velja odločati premišljeno in jih sprejemati po običajnih postopkih. Razmišlja dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Janez Krek.
»Klik za več!«
Bog jim odpusti, saj ne vedo, kaj delajo
Kolumna
Združevanje javnih zavodov v vzgoji in izobraževanju bo posledica čistega političnega voluntarizma in empirični dokaz oholega odnosa politike do znanosti in stroke. Zato pri načrtovani združitvi ne gre za to, da bi šolska oblast to počela zato, ker ne bi vedela, kaj dela. Gre za to, da to počne kljub temu, da ve, kaj dela. Če bi bilo res, kakor je mislil in skozi Sokratova usta povedal Platon, da je zlo posledica nevednosti in da torej nihče ne dela nečesa slabega, če ve, da je tisto, kar dela, slabo, potem bi res iz tega sledil sklep, da šolska oblast s tem, ko hoče omenjene ustanove združiti, dela nekaj slabega zato, ker pač ne ve, da je to slabo. A če bi bila Platonova racionalistična razlaga zlih dejanj pravilna, potem, kot opozarja Keirkegaard, greha v krščanskem pomenu besede sploh ne bi bilo. Piše Zdenko Kodelja.
Zelo drugače kot včasih
Še več učencev v oddelku, še slabša kakovost
Že skoraj tri desetletja sem učiteljica razrednega pouka. Zbode me in boli, da je učiteljevo delo tako razvrednoteno. Morda preslabo poznano? Po novem naj bi se marsikaj spremenilo na slabše. Mislim na standarde in normative v šoli, ki bi še bistveno poslabšali že zdaj obremenjujoče stanje za učitelja. To je v veliko škodo otrok in, seveda, njihovih staršev.
Učiteljevo delo je zahtevno, naj si še tako zatiskajo oči. Piše Milena Knez.
»Klik za več!«
Kaj obdržati in kaj opustiti
Glasserjeve kakovostne šole
Svet je v preteklih letih dosegel velik napredek pri razvoju znanosti in tehnologije. V odnosih med ljudmi v vseh stoletjih pa nismo dosegli bistvenega napredka, pravi dr. William Glasser. Prav zato je večino svojega dela, raziskovanja in pisanja posvetil preučevanju odnosov med ljudmi. Vsi živimo v svetu psihologije zunanjega nadzora. Verjamemo, da smo ljudje bitja, ki se odzivamo na dražljaje, ki prihajajo iz okolice. Tako tudi verjamemo, da lahko nadzorujemo vedenje in delo drugih. Prav s takim pogledom sem začela poučevati tudi sama. Verjela sem, da bom z različnimi vzvodi (ocene, prošnje, prisila, pohvale, nagrade …) lahko vplivala na vedenje svojih učencev ter jih tako pripravila k delu in učenju. Verjela sem, da moram najti pravi način, pa bodo naredili tisto, kar jaz kot učiteljica in odrasla z izkušnjami vem, da je zanje dobro. Pa sem se motila. V obupnem iskanju prave poti, kako lahko vplivam nanje in izboljšam delo in znanje, sem se zapletla v začaran krog. Ni bilo ne časa in ne priložnosti za dobre odnose in kakovostno delo, kaj šele znanje …
Po prihodu na Osnovno šolo Preserje pri Radomljah so mi (skupaj s člani Inštituta za realitetno terapijo) omogočili usposabljanje v teoriji izbire, ki temelji na psihologiji notranjega nadzora in notranji motivaciji ... Tako Mateja Peršolja. Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
Sprašujemo se, s koliko denarja lahko preživi univerza, in poudarjamo, da zgodba o standardih in normativih še ni končana. Učiteljici v bran učiteljskega poklica razmišljata o svojem delovniku in o tistih, ki sodijo šolnikom. V Listu iz dnevnika učiteljica Vojka Havlas razmišlja med drugim o tem, kako pomembna je vzajemnost, v minianketi smo vas spraševali, koliko mlade zanimajo evropske teme, v pismu pa Žiga Vavpotič o tem, da preredko slišimo besedo hvala. Pozornost namenjamo kulturnemu prazniku in ponudbi kulturno-umetnostne vzgoje. Srednješolska učiteljica v popotnico dijakom namenja nekaj srčnih misli. Iz Berlina smo skočili na Dansko, vstopili smo na knjižni vrtiljak, objavljamo tudi nekaj vaši misli o gibanju iz akcije v prejšnji številki ŠR in duhovitih utrinkov iz šolskega vsakdana. V Športnem pogledu tokrat o fair playu in odnosih med športniki, v Študentski areni pa s Škisove tržnice. Seveda so z nami spet duhoviti čečkalčki in modri malčki – tokrat Ana in Živa.
Spet je z nami priloga Odzivanja! Pišemo o poklicni orientaciji, o dnevu za Zemljo, o nekdanjih učiteljicah, ki so nedavno praznovale stoletnico. Podali smo se v Moldavijo z avtobusom. Pozornost namenjamo branju, ki ga med šolarji spodbujata tudi Goran Vojnović in Primož Suhodolčan. O gozdu se učimo v gozdu, pletemo zgodbo o Kočevski. V podaljšanem bivanju izdelujemo lutke, dan smo obarvali z romsko kulturo in živeli teden miru. Zavedamo se tudi, da so nam zemljo posodili otroci.
Ne prezrite!
Celjska koča vas tokrat vabi na zimsko šolo v naravi, Slovenski planinski muzej pa na zanimive raznovrstne dejavnosti. Cmepius objavlja povabilo k sodelovanju za Evropsko jezikovno priznanje.
