Vsebina časnika Šolski razgledi številka 19/2013
Potica.
Dišeče vonjave. Opojni preplet okusov. Slast.
Čas zastane. Praznični dom. Družina. Toplina in povezanost. Pripadnost. Ljubezen.
Ljubeča in skrbna mama. Ponosen oče. Otroško pričakovanje. Pogovarjanje. Igre in petje. Obisk sorodnikov.
Tako je bilo. Marsikje je še tako. Lepo je, če je tako. Duši paše. Naj bo spet večkrat tako. Ni vse, kar je bilo, slabo in preživeto. Sploh ne.
Tradicija je dragocena. Prepogosto jo opuščamo, podcenjujemo, zavračamo. Ni bilo vse dobro, a veliko je bilo. In je prav, da to negujemo, ohranjamo, seveda oplajamo in razvijamo.
Potica. Potica ostaja. Slovenska potica.
Privoščite si sprehod med poticami. Pričarajte si najljubši okus, omamne občutke. Prepustite se čisto po svoje … Uživajte že ob naslovnici, med prebiranjem posameznih strani. In na zadnji strani. Tam boste zvedeli vse, kar vam želimo – ob potici, o potici – povedati tokrat. Tukaj le podatek, da je beseda o monografiji Potice iz Slovenije (Založba Rokus Klett). Njen glavni avtor in idejni oče je prof. dr. Janez Bogataj. Skupaj s priznanim fotografom Tomom Jeseničnikom (njegovi prelepi posnetki bogatijo tudi tokratne Šolske razglede) in oblikovalcem Edijem Berkom ter s pomočjo obsežne arhivske dokumentacije in drugih slikovnih virov je ustvaril izdajo, ki jo bo z veseljem prebral vsak ljubitelj katere koli sladke ali slane potice, in tudi vsak poznavalec in ljubitelj slovenske kulturne dediščine.
Najšibkejši člen?
Izobraževanje odraslih
Statistični podatki o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju (16,2 odstotka v letu 2010, a le 13,8 odstotka lani) nas na lestvici evropskih držav že nekaj let umeščajo visoko (okrog šestega mesta), a vzbujajo lažno zadovoljstvo. Pogled v njihovo ozadje namreč razodeva, da se izobražujejo predvsem višje izobraženi odrasli in pripadniki starostnega razreda 25–34 let. Izobraževalno in še kako drugače prikrajšani zaostajajo, razkoraki se povečujejo. K temu moramo prišteti še problematiko mladih, ki opustijo šolanje brez dosežene srednješolske izobrazbe, ter mlade, ki po končanem šolanju ne dobijo zaposlitev, ker nimajo kompetenc, ki jih trg dela potrebuje. Izzivov za strokovno in politično ukrepanje torej ne manjka ... Zvonka Pangerc Pahernik.
»Klik za več!«
Korak naprej?
Ob posvetu športnih pedagogov
Na strokovnem srečanju športnih pedagogov lahko vsaj malo otipaš utrip organizacije, za katero bi težko dejali, da se trudi, da bi bila bolj prodorna. Je morda leto, ki se izteka, prelomno? Kratko udeležbo na strokovnem posvetu (15. in 16. novembra letos v Postojni) sem povezal s pozitivnim nabojem. Sklenil sem, da se ne bom spuščal v kritiko, saj je Zveza društev športnih pedagogov v nezavidljivem položaju in ni treba, da bi imela še enega kritika več. Izpeljava dobrih namenov seveda ni bila najboljša, ker mi po predavanju dr. Milana Žvana, dekana Fakultete za šport v Ljubljani (FŠ), ni bilo jasno, kako se je lahko tako dolgo vrtel okrog bistva, ne da bi skušal o referencah športnih pedagogov, ki prihajajo s šole, ki jo vodi, spregovoriti z nekoliko več introspekcije. Kritična beseda izpod peresa Nika Slane.
»Klik za več!«
Ali gredo spremembe zakona o visokem šolstvu v pravo ali napačno smer
Naša kolumna
Konec prejšnjega tedna je bila končana precej burna javna obravnava novele Zakona o visokem šolstvu, čeprav so njeno podaljšanje poleg posameznikov predlagali tudi senata ljubljanske in primorske univerze, rektor mariborske, sodelujoči na tridnevni razpravi, ki jo je pripravilo združenje Svobodna univerza itd. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je predlog zavrnilo. Zakaj se je tako odločilo, ni znano. Odločitev je še toliko bolj presenetljiva, ker se je v javni razpravi pokazalo, da je predlog zakona v marsičem sporen … Komentar Zdenka Kodelje.
»Klik za več!«
Premladi, da bi razumeli?
Televizija in naš čas
Živimo v dobi, ko je ogromno informacij dostopno na vsakem koraku. Tudi najmlajši niso imuni na to, prav nasprotno. Zvedavi so, veliko opazijo in imajo o tem veliko vprašanj. Ob vseh teh informacijah pa jim manjka ozadje, kontekst o temi. Tu – po mnenju Markusa Mörchna, glavnega urednika otrokom namenjenega novičarskega programa na nemški javni televizijski postaji ZDF – lahko vskoči televizija. S tem se strinja tudi Barbara B. Stegeman, urednica oddaje na prvem programu RTV Slovenija, ki se prav tako ukvarja z novicami za otroke. Piše Jasna Rajnar Petrović. Več v ŠR!
Čarobna paličica
Opazujem, razmišljam, spoznavam
Verjemite, da smo ljudje dobra bitja. V vsakem najprej poiščite tisto dobro.
In ko boste to počeli vztrajno polovico leta, pridite do mene in me prepričajte, da nimate čarobne palice pri sebi. Edini strah, ki ga imate, je lahko, da boste podobne zapise pisali vi. Prepričevali druge, da je mogoče drugače. Začeli verjeti v to, da se dobro vrača z dobrim.
Svoje prepričanje deli z vami Žiga Vavpotič.
»Klik za več!«
V besedi je življenje
Prepletanje
Na deževno novembrsko soboto se je vse – prepletlo. Doma je dišalo po kuhi, pranju, sobotnih časopisih; potep v Cankarjevem dom pa so oznamovale knjige, knjige in spet knjige. In veliko zares zanimivih pogovorov, srečanj, predstavitev … O poeziji in umetnosti je med drugi tekla beseda na enem od pogovorov. Carmen Oven je v sklopu 29. Slovenskega knjižnega sejma v debatni kavarni prijazno gostila Lidijo Golc in Dragico Čadež, ki sta ustvarili že omenjeno pesniško zbirko, ter Ivana Klariča, ki je pred kratkim prav tako izdal knjigo neodposlani SMS-i :), opremljeno s svojimi fotografijami. V eni in drugi so povezane, spretno prepletene besede in podobe. Gostiteljica (lani je izdala svoj imenitni knjižni prvenec, zapisan v mojstrsko izbrušenem jeziku, Sprehajalka gospodovega psa) je poskrbela za zanimiva vprašanja in skupaj z gosti ustvarila navdihujoč kolaž njihovega razmišljanja.
»Prva misel, ki mi pade na misel ob povezovanju vseh umetnosti, je oder, gledališki oder. Pa naj bo to improvizacija, igra, ples ali kaj novega. Zdi se mi, da je na odru vse zaobseženo. Ne predstavljam si igralca brez posluha, brez smisla za gibanje, glasbo …,« je pred zbranimi poslušalci razmišljala Lidija Golc, predana profesorica slovenščine (poučuje na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani). Tudi v razredu, torej na njenem delovnem mestu, je pogosto kakor na odru … Piše Lučka Lešnik. Več v ŠR!
Sami poskrbimo za dobro počutje
Uglašeno
Umikamo se vse bolj v tople prostore, kjer ni mraza, ki nam pobira energijo. V tem času potrebujemo več počitka, miru, tišine. Opustimo vse nepotrebne besede, saj je to čas, ko se obnavlja energija ledvic, ledvičnega jina, ki skrbi za naš sluh, za vse tekočine v telesu. Če smo preveč aktivni, se le-te sušijo, posledično se pojavijo tudi bolezni sluznic, problem suhih oči, razna vnetja, bolečine v križu, hrbtu, kolenih, težave s kostmi in sklepi, reproduktivnimi organi, koža se suši, telo izgublja tekočine, ki so njegovi glavni sestavni deli … Piše Darinka Suljević.
»Klik za več!«
O filtrih za vsebine
Kaj bi mi brez spleta
Sem šolska psihologinja in starši od nas pričakujejo, da bi na šolske računalnike namestili filtre vsebin za odrasle. Kaj nam svetujete? Odgovarja strokovnjak Domen Božeglav. Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
O visokošolskem zakonu in obisku politično najuspešnejše evropske učiteljice razmišlja Jasna Kontler Salamon. Naša celoletna dopisnica s Poljske je že doma, a varšavsko življenje jo še spremlja. Zlasti v teh predprazničnih dneh. Na eni od slovenskih osnovnih šol so našli svojo vizijo v Glasserjevi teoriji izbire in dobri šoli. Poročamo s seje strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje in se sprašujemo, kam se obrača strategija izobraževalnih programov. Po štirinajstih letih je res čas za temeljit razmislek. Maja Sotenšek nadaljuje z zapisi Za vrati azila in tokrat opisuje, kako sta s hčerko Brino nekaj azilantom omogočili počitnice ob morju. Članki ddr. Barice Marentič Požarnik, ki smo jih objavili zaporedoma v prvih treh številkah v novem šolskem letu in v katerih nas je seznanila z ugotovitvami avstralskega strokovnjaka Johna Hattieja, še zdaj odmevajo. List iz dnevnika je tokrat povezan s šolsko prehrano. Veliko besed v teh dneh je namenjeno visokošolski zakonodaji; tudi v tokratni minianketi. Spoznajte plesno tradicijo, ki je preživela že več kot štiri desetletja. Spodbudno! O književni vzgoji najmlajših tudi pišemo, z njimi in zanje je pripravila Mojca Košmrlj eko družabno igro Okrasimo novoletno smrečico, razmišljamo, koliko so pomembne pravopisne napake v pisnih nalogah tretješolca, okušamo urbano prehrano, se prepuščamo decembrskim čarovnijam, modrujemo z Julijo in se smejemo skupaj s čečkalčki in še in še.
Ne prezrite!
Iz Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci prihaja pomembno vabilo, tudi iz Zveze slovenskih glasbenih šol, prav tako iz Šole za ravnatelje. V Goleini rubriki o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije pa tokrat o odpadkih in njihovem ločevanju.
