Vsebina časnika Šolski razgledi številka 1/2014

»Zmeraj znova občudujem te podobe, nikdar se jih ne naveličam. Ničkolikokrat sem si jih že ogledala, pa zmeraj uzrem kaj novega. Pritegnejo me barve, motivi in kopica podrobnosti, ki jih je iz trenutka v trenutek več. Porajajo se zgodbe, predramijo spomini, spletajo se nove povezave ...«

Te besede je bilo slišati v našem uredništvu, ko smo iskali, prelagali in končno izbrali likovno opremo za prvo številko v mladem letu. Iskali smo nekaj svetlega, vesela, prežetega z optimizmom. In našli smo prav to …

Del bogatega ustvarjanja Sabine Šinko smo že objavili, po dveh letih delimo z vami še nekaj njenih stvaritev, nastalih že pred časom. Želimo si, da nas bo docentka za predmetno področje lutkovno oblikovanje in gledališko scenska umetnost s Pedagoške fakultete v Mariboru prej ko slej spet razveselila z novo zalogo svojih domiselnih del. Zamisli za ustvarjanje ji ne manjka, le čas jo preganja; zelo dejavna je namreč tudi v kulturnem društvu Pupilla – z lutkovnimi predstavami razveseljuje predvsem otroke, a tudi odrasle. Vsestranska ustvarjalka ima za sabo že veliko samostojnih razstav doma in na tujem, za svoja dela je prejela tudi že precej nagrad.

Naj se njena ustvarjalnost še naprej razcveta in naj se tudi vaša pot mehko vije skozi leto, ki smo ga komaj dobro začeli …

Med preteklostjo, prihodnostjo in tradicijo

Uvodnik

Če vpliva preteklosti na prihodnost ne upoštevamo in se procesa, ki je, ne zavedamo, tudi prihodnosti v polnosti ne moremo načrtovati in nam je tudi preteklost vnemar. Navkljub naravni izkušnji, da živimo iz preteklosti, pa nekateri prihodnost vseeno načrtujejo brez preteklosti. Nekateri prihodnost gradijo celo na zavestnem zanikanju, odporu in sovraštvu do preteklosti. Negativnega odnosa do preteklosti pa vendar z ničemer ni mogoče opravičiti, ker zgodovini pač ni mogoče uteči in ker tudi dejstev za nazaj ni mogoče spremeniti.

Kaj in koliko od starega in preživetega v prihodnosti še potrebujemo in kaj od tega nas samo še bremeni? Razmišlja Stane Okoliš.

»Klik za več!«

Neizkoriščena vrednost

Formativna ali selektivna narava nacionalnega preverjanja znanja?

Vsaka šola pojasni dosežke svojih učencev glede na pogoje, posebnosti, specifične značilnosti okolja in značilnosti dela šole. Opredeli svojo pedagoško realnost in možne korake izboljšanja kakovosti pedagoškega procesa in kakovosti znanja svojih učencev. K temu je šola zavezana.

A porajajo se vprašanja. Koliko podpore imajo šole pri spreminjanju? Ali družba resnično hoče in si želi kritičnih, prodornih, ustvarjalnih in inovativnih državljanov? Koliko so možnosti, ki jih daje NPZ, tudi izkoriščene? Mag. Francka Mravlje, ravnateljica Osnovne šole Poljčane. Več v ŠR!

Suvereni hlapci

Osebno

Danes, ko jo hiperprodukcija grabi za vrat, mačeha Evropa snema svojo masko. Da smo leni in več potrošimo kot ustvarimo, se iz Bruslja že dolgo sliši. Razumljivo, saj hoče center v obdobju suhih krav svoje kolonije optimalno izžeti. Manj pa je razumljiva množična amnezija stavcev na napačne konje. Ti zahtevajo kisik za gospodarstvo s hujšanjem javnega sektorja. To je isto, kot če bi zakajenim pljučem kadilca dovajali kisik na račun izklopljenih možganov. Umeten konflikt med realnim in javnim sektorjem ustreza plenilskemu interesu. Mar hinavci, ki najbolj svarijo pred izgubo suverenosti, te že niso razprodali? Njihova moč je odvisna od razkola, od strahu med ljudmi … Marko Špolad brez dlake na jeziku.

»Klik za več!«

Nekoč je bil mladi vedež

Abeceda otroštva

»Človek brez preteklosti ne more razmišljati o prihodnosti. Lahko pa vedno začne od začetka. Na začetku je bil Mladi vedež, otroška enciklopedija z barvnimi ilustracijami, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga leta 1961. Osem let kasneje je izšel ponatis. Rodil sem se istega leta kot Mladi vedež. Osem let pozneje sta mi starša za rojstni dan poklonila izvod te enciklopedije. Past se je zaprla, odprl se je svet.«

Tako začenja profesor, doktor znanosti, pisatelj in pesnik Aleš Debeljak uvod v svojo novo knjigo (predvidoma izide pri Cankarjevi založbi jeseni). Ni Mladi vedež, pač pa je Abeceda otroštva. Zamisel zanjo je že dolgo zorela in besedilo je nastajalo postopno, predvsem pa zadnje leto. To je bilo svojevrstno ustvarjanje, pravzaprav prepletanje spominov, spoznanj, znanja, čutenja … Avtor nas vabi, da skupaj z njim odstiramo Abecedo otroštva. Po vrsti gremo. Začenjamo pri A. Več v ŠR!

Tri kave z Rut

Najina pisana tapiserija

Draga Rut, zgodovina najinih javno izmenjanih sporočil se je začela že pred sedmimi leti, natančneje tistega dne, ko si odpotovala v Srbijo kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine. Takrat sem v svojem spletnem dnevniku, ki sem ga odprla prav tisto leto (2007), objavila pesem Slovo (http://levazleve.blogspot.com/search?q=slovo). Na mojem blogu si potem še večkrat pustila svojo sled. Ko sem letos urednici Šolskih razgledov predlagala, da bi si javno dopisovala s tabo, je mojo ne prav vsakdanjo idejo sprejela brez obotavljanja. Upam, da jo boš  tudi ti … Torej – Tanja in Rut. Nekoč sodelavki, še zmeraj prijateljici, zdaj tudi dopisovalki, ki bosta svoje misli delili z vami, bralci Šolskih razgledov. Pred nami je prvo pismo Tanje Plevnik s Kozjanskega, likovne pedagoginje, ki poučuje na Osnovni šoli Pišece. Uživajte ob branju!

»Klik za več!«

Njihov skupni imenovalec je izobraževanje

Kako so se likali Dora in Zoran Jelenc ter Sabina Jelenc Krašovec

Dora in Zoran Jelenc sta upokojeni zakonski par, Sabina je njuna mlajša hči. Vsi trije so doktorji znanosti. Dora je specialna pedagoginja, ki je svojo poklicno pot začela na šoli s prilagojenim programom v Zavodu Janeza Levca v Ljubljani, pridobivala izkušnje v Vzgojni posvetovalnici, na Pedopsihiatrični kliniki, v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, poklicno kariero je končala po triinštiridesetih letih delovne dobe kot docentka za diagnostiko in logopedijo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na Zoranovi poklicni poti se prepletajo psihologija, pedagogika, sociologija, andragogika in glasba. Kot psiholog je začel delati na Vzgojni posvetovalnici, se nenehno izobraževal, da svoje andragoško znanje razdaja na Filozofski fakulteti kot izredni profesor primerjalne andragogike, andragoškega svetovalnega dela in andragogike ciljnih skupin. Sabina Jelenc Krašovec je andragoginja in sociologinja. Je izredna profesorica in ta čas predstojnica oddelka za andragogiko in pedagogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeluje v različnih raziskovalnih projektih, dejavna je v evropski mreži za izobraževanje odraslih. Skrbi jo, da univerza ne bi izgubila značaja javnega izobraževanja in podlegla vplivom trga.

Spoznajte jih v pogovoru, ki ga je zapisala Tereza Žerdin, preberite zanimivosti z njihove življenjske poti … Več v ŠR!

Kličem te, kličem, baba Lucija!

Izvirno

12. 12., na predvečer sv. Lucije, so študentke podiplomskega študija Poučevanje na razredni stopnji Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani pri predmetu izbrane teme iz didaktike glasbene vzgoje pripravile javni nastop na Ljubljanskem gradu. Poseben večer je bil to, tako kot so bile posebne priprave, pravzaprav vso nastajanje tega s pretanjenim občutkom in globino izpeljanega dogodka, prežetega s skrivnostnostjo. Preplet več kot desetih ljudskih pripovednih pesmi z različnih koncev naše dežele, vokalnih in instrumentalnih improvizacij, dramskih vložkov je bil to; preplet petdesetih mladih žensk, samosvojih osebnosti, vsaka s svojimi občutji, s svojo preteklostjo, na svoji poti … V ozadju so bili mentorji, med njimi tudi najbolj predana – večna raziskovalka, spraševalka in iskalka … In ekipa je bila, ki je poskrbela za vse, kar je omogočilo, da je imenitna predstava ogrela in osvetlila decembrski večer in zdramila naše duše. Želimo si, da bi si predstavo bilo mogoče ogledati še kdaj, še kje …Bravo, dekleta! Več v ŠR!

Kaj pa je zapisala Mirjam Žgavec, ena od mentoric, pobudnica vsega dogajanja?

»Klik za več!«

Vdor v spletno stran

Kaj bi mi brez spleta?

Pred časom sem izvedela, da so nepridipravi vdrli v spletno stran naše šole. Težavo so nam po določenem času sicer odpravili, nas pa zanima, kaj lahko naredimo, da se to v prihodnosti ne bo več ponavljalo. Odgovarja Domen Božeglav. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Veste ali ne veste, kaj najbolj skrbi slovenske študente? Preberite v našem in vašem časopisu! Navzočnost umetnosti v šolskih kurikulih vse bolj postaja »problem« tako s stališča, koliko te vzgoje v domnevni natrpanosti predmetnikov sploh imeti, in še bolj s stališča, kaj označevati kot umetnost in kako jo in njene posebne žanre sploh predstavljati v šoli. To ugotavlja naš kolumnist. Predana učiteljica je pred časoma povezala štiri šole, dve iz Slovenije z dvema šolama na Hrvaškem. Iz tega so razvili odlično sodelovanje in pristno prijateljstvo med učitelji in učenci … Dobrodelna akcija ni bila le enkraten izraz  sočutja, odgovornosti in solidarnosti, pač pa za kranjske srednješolce pomeni tudi premik v zavedanju. Posvet Bralnega društva Slovenije je že davno mimo, a zbornik ostaja, veliko globljih sledi tudi … Mlado leto je priložnost, da vpeljemo v svoj vsak dan drugačne, boljše navade in obrede, morda tudi meditacijo – z Darinko Suljević v rubriki Uglašeno. Za hip se podajte z nami na Kitajsko, med pande. In še na Japonsko. Klepetamo tudi z Ricardom, italijanskim študentom. Obljuba dela dolg – tako Žiga Vavpotič, marsikaj ima povedati! Zanima nas, katere vrednote za svoje najvišje vodilo postavljate posamezniki v pedagoškem poklicu, kako jih udejanjate v vsakdanjem življenju in jih poskušate prenesti na učence in sodelavce. Vprašujete, ali je kodeks oblačenja za učitelje potreben ali ne, in razmišljamo o tem. O vsem tem pišemo, za vas pa so tu še druge stalne rubrike, od lista iz dnevnika, študentske arene, športnega pogleda, čečkalčkov … in še in še.

Ne prezrite!

Pionirski dom – Center za kulturo mladih, ki letos praznuje 50-letnico delovanja na področju izobraževanja otrok in mladine, vabi vse osnovnošolce in srednješolce na številne mednarodne festivale, na katerih lahko aktivno sodelujejo kot ustvarjalci ali obiskovalci. Podrobnosti v ŠR!

Kdo so nagrajenci naše novoletne nagradne križanke?

Seveda je z nami spet rubrika o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije – in v njej veliko napotkov, kako lahko vplivamo, da bo v našem vsakdanjem življenju manj odpadkov.

In kaj je novega pri Cmepiusu? Vabljeni ste k sodelovanju – kar nekaj novih priložnosti se obeta!