Vsebina časnika Šolski razgledi številka 19/2014

Kratki dnevi in daljši večeri ter noči naznanjajo praznični čas. Mesta so že okrašena, tudi naši domovi bodo kmalu zasijali v praznični podobi, a še prej jih je po starem ljudskem izročilu treba temeljito pospraviti in počistiti. Tudi v našem uredništvu se občasno lotimo pospravljanja. Prelagamo zgoščenke, ključke in, seveda, veliko dragocenega na dobrem starem papirju. Pregledamo arhiv, brskamo po že objavljenih rečeh in še kakšnih neobjavljenih … Takšno brkljanje je zmeraj znova zamudno, a na toplem, ob prijetni glasbi in škrebljanju dežnih kapelj po okenskih šipah prav luštno. Ozračje je to in priložnost kot nalašč za odpotovanja v bližnje in oddaljene svetove, tudi v domišljijskega. Tako so nas podobe Nataše Vertelj znova ponesle v mehko, svetlo, nežno pravljično deželo. Z izvrstno ilustratorko in pisateljico smo se v Šolskih razgledih družili že pred časom, kmalu po njeni razstavi v tržiškem vrtcu in predno je poslikala steno v sprostitvenem kotičku v tamkajšnji enoti Deteljica. Da se najmlajši tam imenitno počutijo, ni treba posebej poudarjati. S svojimi ilustracijami jim je pričarala posebno ozračje – tako kot nam ob brskanju po preostanku njenih slik, za katere pred časom ni bilo dovolj prostora, da bi jih vse objavili naenkrat. Nič ne dé! Imamo pa zato znova priložnost, da se družimo z drobcenimi vilinskimi bitji, se prepustimo njihovemu vsakdanu, na trenutke tako zelo podobnem našemu. Toliko se jim dogaja v pisani deželi, vse je tako barvito in razgibano, spremljajo jih presenečenja, čudenje, navdušenje, tudi tesnoba včasih in za hip celo občutek nemoči. Toda … res le za hip, saj se v pravljični deželi res vse izteče, kot je najbolj prav. Zlata deklica s čarobno paličico poskrbi za to … Pa še trije decembrski možje, ki že trkajo na vrata. Prvi med njimi je skorajda že med nami! Tudi ob listanju te številke Šolskih razgledov nas vse pozdravlja. In res, vse naj se izteče za vse kolikor se da najboljše – tudi v tem, zadnjem letošnjem mesecu.

Več kot oviranje razvoja

Uvodnik

Ravnatelji smo vladi že večkrat predlagali, kje še vidimo rezerve, kje bi se še dalo privarčevati. Pri upravljanju šol so to zagotovo vse programske aplikacije, ki jih za delo uporabljamo javni zavodi. Večina te programske opreme prihaja od zasebnikov. Vse to bi bilo precej ceneje, če bi država odkupila te programske aplikacije in jih po ugodni ceni ponudila šolam. Tu so še področja drugih vsebin javnega naročanja, od vseh vrst papirja do električne energije. Lahko bi še našteval. Pomembneje pa je, da se ukine financiranje različnih neumnosti, med katere zagotovo sodijo … kaj je zapisal Milan Rejc?

»Klik za več!«

Enakopravni in enakopravnejši

Dolgo sem se borila, zdaj pa bi …

Nisem mogla vstati in oditi, ko so »vzgojne« predmete preimenovali v »izobraževalne«, ker so se nekateri »enakopravnejši« odločili, da so vsi predmeti enakovredni in da je vzgoja manj pomembna, saj zaradi svoje majhnosti in ozkogledosti niso zmožni videti dodane vrednosti vzgojnega delovanja tudi v sklopu učnega predmeta.

Nisem mogla vstati in oditi, ko se je res dobra zamisel o opisnem ocenjevanju sprevrgla v objektivizirano skrpucalo, ki ne služi ničemur. In ne morem vstati in oditi niti ob dejstvu, da ocenjevanje ne služi znanju, temveč selekciji in le deli otroke na dve skupini: na zmagovalce in poražence. In ko naredimo korak nazaj in vrnemo številčno ocenjevanje v tretji razred, tudi ne. Še celo ob nasvetu kolega ali predpostavljenega, da naj »disciplinske probleme« rešujem tako, da mulca na hitro vprašam in mu »pribijem šus«, ne morem vstati in oditi.

Vstala in odšla bi … Jožica Frigelj.

»Klik za več!«

Kot spletni sredinec iz avtomobila

Flaming – o žaljivem komuniciranju mladostnikov na Facebooku

Vzporedno z razvojem sodobne tehnologije ter bolj zanesljivim in zmogljivim dostopom do interneta se je razširilo tudi kibernetsko nasilje. Zanj so še posebej dovzetni otroci in mladostniki, ki se v novem okolju soočajo z manj poznanimi tveganji, zato se pojavlja zahteva po večji ozaveščenosti mlajših uporabnikov interneta, s katero bi omejevali morebitne negativne učinke. Prav zaradi specifičnosti problematike in pomanjkanja njene obravnave slovenskega izraza za flaming, obliko kibernetskega nasilja, (še) nimamo. Flaming sicer pomeni izmenjavo žaljivih sporočil, ki se pojavi na družbenih omrežjih, forumih, diskusijskih skupinah, redkeje pa v izmenjavi elektronske pošte … Dominika Ahačič in Kristjan Kozina.

»Klik za več!«

… pa smo vsi tako brezbrižni za trpeče duše …

Uglašeno

Marsikdaj prav v za nas najtežjih trenutkih ni ob nas nikogar iz krogov, ki so še včeraj bili tako zelo »naši«, v katere smo tako zelo verjeli, jim zaupali, se nanje zanašali. Ali pa ljudje so in se ne znajo odzvati. Na srečo se pogosto najdejo ljudje iz povsem drugih okoljih, ki čutijo, dojamejo stisko, znajo biti poleg. Včasih nas tak stik poveže bolj, kakor so nas z drugimi dolgoletna druženja in odnosi. Prevečkrat pa ostanemo povsem sami. Težko je to.

Pa da bi tam, na dnu, vsaj zares ostali sami in imeli vsaj mir, da … ozavestimo vse, kar se dogaja, premislimo, se sestavimo, najdemo pot … Lučka Lešnik.

»Klik za več!«

Je spremljan vsak moj korak?

Kaj bi mi brez spleta

Opazil sem, da lahko na nekaterih spletnih straneh, na katerih nisem prijavljen oz. nimam odprtega svojega računa, komentiram in sodelujem preko google-ovega računa. Zanima me, kako se je to zgodilo. Ali sem morda sam po pomoti kaj nastavil, da me google povsod spremlja? Ali je to možno izklopiti? In kaj to pomeni? Ali na spletu google spremlja vsak moj korak? Na vprašanje odgovarja in ob njem razmišlja Domen Božeglav.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Ideja za varčevanje – naša kolumnistka jo kot ozaveščena davkoplačevalka daje vladi brezplačno v rabo. * Izvršba v šoli in vrtcu – da ali ne? Brez bojazni, izvršilni postopki niso pretirano zahtevni in dragi. * Kako je to mogoče? Namreč da na splošno verjamemo ali se vsaj zdi, da verjamemo, kako da »več porabimo kot proizvedemo«, da smo v Sloveniji premalo »konkurenčni« in »inovativni«, da je treba vse počez sprivatizirati, da podjetja pod težo davkov ne morejo preživeti, da smo »najbolj egalitarna država na svetu«, da imamo »preveč razkošni javni sektor« itd. Učitelj ne jezi se! * Pomoč v obliki materialnih stvari je veliko manj učinkovita kot ustvarjanje možnosti, da si ljudje do boljšega položaja pomagajo sami. Neizprosno sredi idile – med ugandskimi staroselci. * Poslanci rečejo: »Spoštovani državljani, mi se odpovedujemo 7 odstotkom plače, da se bodo tudi učitelji, zdravniki, sodniki, policisti in drugi lahko odpovedali 5 odstotkom za obdobje dveh let.« To bi bil zgled! Zakaj ignoriramo zdravo kmečko pamet? * Kako so se likali: Tilka Jerič – lekarnarica, zapisovalka in varuhinja preteklosti. * Tanja med drugim piše Rut o tem, da premalo vemo, kakšne pasti nam nastavlja digitalna doba in čigavi interesi so vse v tej igri, toda ne moremo se vrniti v dobo vaških vodnjakov; vendar ob virtualnih ostajamo zbegani in žejni. * Simbioza Šola je lahko vsaka šola, ki v enem šolskem letu izpelje 20 ur računalniških delavnic. Občutek, ki traja. * Rdeče pese še nikdar ni poskusila, le vedela je, da je otroci ne marajo. Hm, kaj zdaj? Metke niso izbirčne. * Pogosto slišimo koga reči, da Balkan že poznamo, da nima veliko ponuditi, kar seveda sploh ne drži! Romunija vabi.

»Narod, katerih svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni.« To so besede Frana Miklošiča in letos so prvič podelili po njem poimenovano nagrado in priznanje. Poročamo s sej strokovnega sveta za splošno izobraževanje in izobraževanje odraslih, tudi o ICILS, mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti. Zanimiv list iz dnevnika je tokrat izpod peresa ravnateljice Gimnazije in veterinarske šole (BIC Ljubljana). Razmere v oddelkih podaljšanega bivanja so vse bolj napete, ni več, kot včasih, ko jih je poučevala in vodila po navadi ena učiteljica; zdaj se marsikje izmenjajo po tri na dan, marsikje so celo vsak dan druge ... Abeceda otroštva, tokrat S – svetilnik, sol. Kako ukrotiti alkoholnega mačka? Beseda je o vpeljevanju učencev priseljencev in njihovih staršev v novo šolsko in kulturno okolje, o šolskih knjižnicah, o ekskurziji kot učni metodi in še in še …

Pozor!

Objavljamo javni razpis nagrad in priznanj Frana Gerbiča za leto 2015!

V rubriki obnovljivi viri in učinkovita raba energije tokrat o razstavi Constructive Alps.

Kdaj ste bili zadnjikrat v banki ponoči?

Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci vabi k sodelovanju in udeležbi na mednarodnem strokovnem simpoziju Avtonomija dela z vidika posebnih potreb in nadarjenosti učencev!

Šola za ravnatelje napoveduje posvet o sodelovanju v teoriji in praksi.