Vsebina časnika Šolski razgledi številka 17/2016
Tokrat so pred nami študentska dela, nastala v preteklem študijskem letu pri predmetu Grafika 3 in Grafika 4 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na oddelku za Likovno pedagogiko. Študentke in študenti spoznavajo tehnike barvnega linoreza, ustvarjajo v tehniki montažnega linoreza in linoreza s prekrivanjem barv – vse to pod vodstvom mentorice doc. mag. Zore Stančič.
»Naučijo se oblikovati ideje, skice in osnutke za linorez v treh ali več barvah in samostojnega tiskanja. Pri tovrstnem ustvarjanju je pomembno, da znajo razmišljati vnaprej in predvideti, kako se bo kakšna barva prekrila in s tem tvorila naslednjo. Upoštevati morajo zrcalno sliko, ki jo dobijo z vsakim odtisom. Obravnavali so klasične motive: od figure, prek portreta do tihožitja, v zadnji nalogi pa so vpeljali v slikovno polje tudi besede, stavke in besedilo. S temi vsebinami so izrazili svoj odnos do sveta, do umetnosti, do sebe,« pojasnjuje predana mentorica.
V teh Šolskih razgledih objavljamo študentska dela, ki so bolj figuralna, v prihodnjih pa vam bomo predstavili še druga njihova dela, narejena bolj konceptualno, in sicer z besedili, besedami, stavki ...
Obsedeni s popolnostjo
Uvodnik
Prvič me je prešinilo to spoznanje, ko sem videla jokati otroka v resnični žalosti in prizadetosti, ker testa ni pisal 100-odstotno, pač pa za dva odstotka manj!
»Pa tako zelo sva se učila,« je zatrjevala mati na govorilnih urah. Ona in otrok sta se učila, potem pa zmanjkata dva odstotka. Dvojna nepopolnost. Veliko staršev ob svoji nepopolnosti želi vsaj popolnega otroka. Sedijo z njim ure in ure in »se učijo«, jim delajo naloge, plakate, brskajo po spletu in iščejo gradivo, slike, prevode, kopirajo … Še več – pozabljen zvezek ali športno opremo po telefonskem klicu otroka ob katerem koli času prinesejo v šolo, pišejo opravičila za nenarejeno domačo nalogo, kličejo starše otrokovih sošolcev za informacije o ustnem ocenjevanju …
Še nikoli se niso starši toliko ukvarjali s šolo, kot se ukvarjajo danes … Piše Katja Zule.
»Klik za več!«
Vpogled v nastanek vednosti
Matura v očeh maturanta
Matura je fenomen, ki predstavlja obenem vrhunec in povzetek srednješolskega izobraževanja. Posledično ima tudi poglavitni vpliv na strukturiranost učnega načrta in izvajanje pouka v srednjih šolah. Ob podrobnejši obravnavi ugotovimo, da jo je možno razčleniti na tri ključne elemente – predpisano gradivo, ki je nujno za pripravo na zaključni preskus; polje vednosti, ki ga gradivo vzpostavlja; in ocenjevalni mehanizem, prek katerega se dijakovo ponotranjenje te vednosti preverja. Pozicijo moči, iz katere lahko matura te tri norme postavi in z njimi pogojuje celoten srednješolski sistem, ji seveda zagotavlja odločilna vloga, ki jo matura ima pri vpisu na visokošolsko stopnjo izobraževanja. Z drugimi besedami – če rezultat, ki ga dijak doseže na maturi, ne bi deloval kot sankcija, bi bil disciplinski mehanizem, ki ga matura zasnuje prek navedenih treh norm, neučinkovit. Poglobljen razmislek Svita Komela.
»Klik za več!«
Manifestacija političnega paternalizma
Naš komentar
Prejšnji mesec so bile že petdesetič podeljene državne nagrade na področju vzgoje in izobraževanja. Zato je imela podelitev še večji pomen, kar se je na simbolni ravni kazalo tudi – če že ne predvsem – v tem, da sta bila slavnostna govornika kar dva pomembna politika: predsednik države in ministrica za šolstvo. Po eni strani je s tem država izkazala ne samo veliko čast nagrajencem, ampak tudi pokazala, da je zanjo šolstvo pomembna zadeva. Toda po drugi strani je prav to dejstvo, da sta bila govornika politika, tudi znamenje neke vrste političnega paternalizma. Namesto nagrajencev govorijo o šolstvu politiki. Kot da nihče od nagrajenih ne bi imel kaj povedati. To pa je svojevrsten absurd, saj so bili nagrajeni ravno zaradi svojih izjemnih dosežkov ali za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Komentira Zdenko Kodelja.
»Klik za več!«
Kontemplativna pedagogika
Rutarjeva lekcija, dvaintrideseta
In kontemplacija ne pomeni, da se učitelji in učenci spreminjajo v budistične osebke, ujete v nirvano in zazrte nekam v transcendenco, saj pomeni prav nasprotno. Bolj čuječi ljudje niso pozornejši le nase in na vse, kar se dogaja z njimi, temveč so pozornejši tudi na to, kar se dogaja okrog njih, v družbenem okolju, v katerem živijo in delujejo. S tem pa je že tlakovana pot k revoluciji, ne v transcendenco … Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Zakaj?
Prehod na COBISS
V šolskem letu 2015/16 smo na študijskih skupinah prvič slišali, da bomo morale vse šolske knjižnice, ki uporabljamo programsko opremo WINKnj, v treh letih preiti na programsko opremo COBISS. Eno leto je že mimo, časa imamo samo še dve leti. V sistem COBISS je vključena manjšina šolskih knjižnic. Torej večino čaka prehod na drugo programsko opremo. Sprašujem se, zakaj je to potrebno in tako pomembno, saj je bistvo našega dela delo z uporabniki, z učenci in učitelji. O tem Simona Perovšek.
»Klik za več!«
Plačati z denarjem ali raje izgubiti zasebnost?
Kaj bi mi brez spleta
Vprašanje: Zelo me jezi, kadar kakšne vsebine gledam prek portala YouTube in se mi stalno pred posnetki prikazujejo oglasi. Ti oglasi so že prav povsod! Slišal sem, da se da na računalnik nekaj namestiti, kar te oglase onemogoči. Vesel bom, če mi boste lahko vi razložili, kako naj se tega lotim.
Odgovarja Maja Vreča: Hvala za zelo zanimivo vprašanje. Na prvi pogled gre za povsem preprosto vprašanje, s katerim se verjetno lahko poistoveti večina med nami. In osnovni odgovor je pravzaprav tudi zelo preprost …
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Lepo je biti mladi raziskovalec, nič kaj lepi pa niso akademski obračuni in ogrožanje šolskih strokovnih ekskurzij. Tako meni naša stalna kolumnistka – Jesensko pometanje. *Že v prejšnjih ŠR smo začeli s to temo, tokrat nadaljujemo in ugotavljamo, da se kapitalizem na bolje ne bo spremenil sam od sebe, se bo pa sam od sebe spreminjal na slabše. Hendikep, inkluzija in kapital. * Fotografiranje le z izrecnim dovoljenjem. Zasebna lastnina otrok (učencev v javnem zavodu) in pravica staršev, da posegajo v šolsko delo. In zgled iz prakse, ob katerem bi lahko še in še komentirali. * »Umetniki smo le komentatorji časa, lahko tudi zrcalo ali klovni, ki skušamo zabavati. Toda ob vsem tem smo včasih le nemi pričevalci stvarnosti …,« sklene pripovedovanje Simon Šerbinek. Gledališčnik o gledališču.* Prvo leto sem v dobri veri zgrabila za nekaj projektov in jih tudi izpeljala, zdaj pa se zdi, kot da od mene pričakujejo, da bom edina inovativna in energična učiteljica, ki bom peljala vse naprej. Ničesar zaradi užaljenosti. * Z ničelno toleranco do nasilnih oblik vedenja do varnega okolja. V harmoniji in sožitju.
Če hodiš po svetu z odprtimi očmi je naslov tokratne rubrika Uglašeno, v kateri med drugim beremo o dojemanju lekcije 'ne pretiravati'. Domala vsak učenec in dijak že prihaja v šolo z mobitelom; ponekod uporabo omejujejo, drugje spet spodbujajo uporabo pri pouku. Zanima nas vaš pogled na to. Ne le tihi prostor, še vse kaj drugega je naša knjižnica … Kakšno je življenje v Haagu? In kako je v teh dneh v Talinu? Objavljamo list iz dnevnika z Nizozemske in pismo iz Estonije. Z nami pa lahko doživite tudi sončen dan v Rigi. Pišemo še o letošnji vzgojiteljadi, o priljubljeni logiki, o mladosti in modrosti, poročamo s seje strokovnega sveta za splošno izobraževanje …
To je le del vsebine novih Šolskih razgledov.
Objavljamo tudi novosti z MIZŠ, vabimo na tradicionalni mednarodni strokovni simpozij s tržnico znanja v Črenšovce, tokrat na temo Kako se avtonomno odzivati na socialno in čustveno neprilagojenost učencev in ohraniti notranje ravnovesje. Vabi tudi Gozdarski inštitut, in sicer na predstavitev priročnika za učenje in igro v gozdu, NLB pa nas, kot že nekajkrat, seznanja s svojo predplačniško MasterCard in posebno NFC nalepko, ki omogoča praktično in hitro brezstično plačevanje.
