Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXVIII, 29. september 2017, številka 15

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 15/2017

Soline …Zelo rad jih je opeval in po svoje častil naš pesnik Tone Pavček (1928–2011); dan izida te številke našega časopisa, torej 29. september, je njegov rojstni dan. V solinah je našel svoj mir in zmeraj znova navdih.

Soline pa vsako leto navdahnejo tudi udeležence mednarodnega slikarskega Ex-tempora Sečovlje, ki vsako leto privabi ljubiteljske slikarje in akademsko izobražene, ustvarjajo pa tudi mladi, celo najmlajši. Nekaj umetniških del iz teh let, večina nagrajenih, delimo tokrat z vami. Vsa po vrsti so navdihnile soline – naj navdihnejo tudi vas. 

Sled

Uvodnik

Ni bil le učitelj slovenščine, bil je UČITELJ v vseh pomenih besede: prenašalec in hkrati občudovanja vredna zakladnica znanja, na razredne ure je nosil Dalmatinovo Biblijo ali fizikalni priročnik, ko nam je zaškripalo; po potrebi inštruktor, saj je celo stavčne člene, besedne analize in odvisnike znal do neke mere narediti zanimive; bil je tolažnik, zaupnik, zaveznik in poslušalec številnih dilem v občutljivih najstniških letih deklet in neumoren igralec nogometa v ekipi »svojih« fantov. Velikokrat nam je bral, še večkrat se je z nami pogovarjal ali nas le poslušal. Predvsem nam je zaupal … Uvodno razmišljanje Jožice Frigelj pred svetovnim dnem učiteljev…

Več »Klik za več!«

Učitelj kot avtoriteta

Petdeseta Rutarjeva lekcija

Učitelj ima pogosto sicer prav, saj drugače šolanje otrok sploh ne bi bilo mogoče, toda vzgojni učinek kljub temu ni zanemarljiv: ljudje se naučijo ubogati in slediti avtoriteti, učitelju, ki mu brezpogojno priznavajo status avtoritete. Učitelj pa presežno uživa v tem, kot bi rekel Lacan, kar pomeni, da ni avtoriteta, temveč je gospodar, kot je opisan v diskurzu gospodarja oziroma v diskurzu univerze. Obstaja pomembna razlika med gospodarjem in avtoriteto.

Na delu je tale zanimiv problem, ki nikakor ni majhen: učenci, ki vedno znova sledijo temu ali onemu učitelju, se ne morejo naučiti misliti, razen če naletijo na takega učitelja, ki jim ne dovoli, da mu sledijo, kar pa je izjemno redko.

Pravi učitelj je torej paradoksen: učence vabi, naj mu ne sledijo, naj ustvarjajo svoje poti, obenem pa jih vabi, da mu sledijo natanko v tem, da ne sledijo, saj tudi sam ne sledi, ker ni hlapec. Natanko na tej poti lahko postane tudi avtoriteta. Piše Dušan Rutar

Več »Klik za več!«

Logika čudežnega

Finančno opismenjevanje mladih

V nasprotju z logiko čudežev obstaja še logika, ki v čudeže ne verjame. Za slednjo logika čudežev ni nič drugega, kakor način, kako mlade rekrutirati v materialistično dojemanje sveta (telefon–avto–stanovanje), torej v logiko, ki – ker verjame v čudeže – ne loči videza od resnice in se zato nikoli ne prebije do bistva posameznih stvari. Marx je zapisal, »da bi bila vsaka znanost odveč, če bi se vidna oblika in bistvo stvari neposredno skladala«.

To pomeni, da delo v krožkih Mladi in denar mlade oddaljuje od razumevanja sveta. Namesto, da bi se mladi v teh krožkih približevali razumevanju denarja, da bi razumeli njegovo funkcijo in njegovo bistvo, so rekrutirani v zelo ozko in dobesedno uniformirano mišljenje – v mišljenje, pri katerem so posamezni odnosi sami po sebi razumljivi, čeprav ne bi smeli biti. Zaradi te privzgojene samoumevnosti mladim uide razumevanje dejanske notranje povezanosti nekaterih temeljnih odnosov v družbi. Kritično izpod peresa Andreja Adama.

Več »Klik za več!«

Škodljivo prehransko okolje

O tem, kaj in kako jemo

Rad bi videl junaka, ki se lahko upre lakoti. Zato raje izbirajmo hrano, ki nas nasiti. Hrano, ki nam povečuje tek, pa skrijmo pred sabo in tudi pred svojimi otroki.

Urban Praprotnik je prepričan: »Naučiti se moramo prepoznati pasti, v katere nas vlečejo slastni okusi, ki jih imamo priložnost užiti skoraj na vsakem koraku.« 

Več »Klik za več!«

Otroci kot jezikovni avtomati

Starši želijo omogočiti svojim otrokom to, česar sami niso znali

Vse pogosteje srečujem starše, ki želijo, da bi bil njihov otrok jezikovni avtomat, pri katerem bi zgolj pritisnili na gumb, da bi preklopil v nov jezik pogovora. Čim več gumbov, tem bolje in v sozvočju z modernim mišljenjem, da ima kolikost prednost pred kakovostjo. Občutek imam, da ima robotizacija, ki se počasi plazi v vse večji del naših življenj, že nasprotni učinek. Je prav, da želimo in pričakujemo od svojih otrok, da avtomatično obvladajo jezike za večjo učinkovitost? Razmišlja Neja Morato Štucin

Več »Klik za več!«

Ob razprti pahljači

Na rešetu vsakdana

In ko »pletem« to številko, ko se zaradi besedil in slik v njej v mislih znova in znova vračam ob morje, v soline, se spomnim nanj, na pesnika, ki jih je tako zelo ljubil. In brskam med njegovimi pesmimi. Skušam kakšno vplesti v časopis, s tem razveseliti sebe in zagotovo vsaj še koga. In nenadoma me spreleti, da je bil Tone Pavček rojen pred mnogimi leti (leta 1928), in to prav na dan izida, ko bo izšla ta številke Šolskih razgledov! Če je tako, potem pa sploh ne smemo in ne moremo obiti njegovih verzov! Tako Lučka Lešnik

Več »Klik za več!«

Ne prezrite!

Učitelji in učiteljice, vse najboljše ob vašem prazniku.5. oktober je naš poseben dan. In ta poseben dan bom, namesto ob prijetnem čvekanju s sodelavci, preživela letos na protestnem shodu v Ljubljani. *** Delovni čas učiteljev. Ko bi se bilo treba združiti, udariti po mizi, oditi na barikade, se večina potegne nazaj, utihne ali pa … *** Življenje me je obdarilo. Neli Romanello o tem, da je rada učiteljica: »Spoznaš, da so učenci pomembni kot zrak, ki ga dihaš, in prav to je čar, ki ga lahko doživljaš le v našem poklicu.« *** Dokler imaš lepe ocene, tudi pri predmetih, ki te niti najmanj ne zanimajo, in dokler si redko odsoten, si uspešen. Kaj pa tvoje strasti, želje, talenti? Nič od tega v šoli ni zares pomembno. (Ne)smisel šole.*** Vsakdan sodobnih staršev. Dobre kazni – slabe kazni, vmešavanje drugih v vzgojo, kljubovalna faza otroka ter odzivi staršev nanjo, pravilne vzgojne strategije … Vse to so izzivi vzgoje otrok in mladostnikov. *** Morda kot narod ne bomo zmogli slediti rojenemu zmagovalcu Goranu, ker sta nam skromnost v njegovi popolnosti in večna žeja po napredovanju nerazumljivi; ker v naših malih, omejenih vrtičkih ni prostora za njegovo empatijo in s srcem podpisano potno listino. 16.55.

Pred skorajšnjim maratonom pozitivne psihologije vprašanje: Ali menite, da nam je inteligentnost dana ali da jo lahko razvijamo? Kar koli od tega verjamete, imate prav. Je pamet dana ali razvita? H koncu gredo tudi počitnice za študente in naša kolumnistka razmišlja o uhajajočih diamantnih in zlatih maturantih. Prepričana je, da bi Slovenija lahko naredila več, da zadrži svoje najboljše mlade; med te sodijo tako športni kot študijski talenti. Ste srečni na delovnem mestu? Bolj bi se morali zavedati, da zadovoljni zaposleni posledično pomenijo zadovoljne ostale uporabnike v vseh panogah, brez izjem. Tudi tokrat se potepamo po Gruziji, in sicer se podajamo v vinorodno pokrajino Kaheti.Poznate taperine? Sečoveljske soline so (skupaj z bližnjimi v Strunjanu) ene zadnjih v Sredozemlju, kjer solinarji s svojimi značilnimi slamnatimi pokrivali, taperini na nogah in z gaveri v rokah še pridobivajo sol tudi po tradicionalni metodi, stari več sto let, seveda nekoliko prilagojeni. Odprite vrata domišljiji in s starim ljudskim znanjem o rastlinah popestrite ter obogatite pouk. Tokrat je beseda, času primerno, o vinski trti. V naši minianketi nas tokrat, pred svetovnim dnevom učiteljev, zanima družabna plat kolektivov, torej skupne dejavnosti razen delovnih obveznosti, morda izleti, druge oblike druženja; koliko smeha doni iz zbornic … Tereza Žerdin v svoji stalni rubriki namenja besedo učencem vozačem, Maja Vreča pa se ukvarja z vprašanjem, ali so spletne igre res vzrok za samopoškodovalno vedenje. Za vas tudi tokrat objavljamo rubriko Nika Slane Napete strune športa in še česa, Čečkalčke itd.

Pred praznikom, svetovnim dnevom učiteljev, smo vam pripravili kar dve posebni priložnosti za razgledovce:

  • Če boste razmišljali o tem, kako lahko učitelj pri učencih razvija mentaliteto rasti, se lahko potegujete za vstopnice za predavanja v sklopu že 2. maratona pozitivne psihologije.

  • Že imate knjigo, ki smo jo pravkar izdali, Šolstvo v krizi – kriza v šolstvu, izpod peresa Zdenka Kodelje? Če jo naročite do 5. oktobra, vas čaka posebno presenečenje …

V rubriki MIZŠ tokrat ob svetovnem kongresu o prosto dostopnih virih.

Z NLB Predplačniško kartico MasterCard lahko tudi na spletu plačujete varno.