Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXIII, 13. april 2012, številka 08

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 8/2012

V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) je na ogled likovna razstava v spomin na pokojnega profesorja Milovana Krajnca, akademskega slikarja in likovnega pedagoga. V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je odločilno sooblikoval začetke sodobne likovne vzgoje, kakršno imamo danes. »Čeprav je bil kot ustvarjalec dobesedno razcepljen na tri obširna področja delovanja, na likovno pedagoško delo, slikarstvo in oblikovanje, ga tokrat vsaj na razstavi poudarjeno predstavljamo kot slikarja in zgolj v fragmentih kot pedagoga in oblikovalca,« je zapisal o umetniku Marjan Prevodnik z Zavoda RS za šolstvo (predmetna skupina za likovno umetnost), eden od soorganizatorjev razstave (več v Šolskih razgledih na 8. strani).

Olja, gvaše, akvarele, risbe s portreti, figuralne in krajinske motive, tihožitja, nekaj likovno pedagoških stenskih slik iz mape »Barvni nauk«, ilustracije in del grafičnega oblikovanja Milovana Krajnca si lahko ogledate do 19. aprila, in sicer v galeriji ZDSLU v Ljubljani, Komenskega 8, na razstavi Cilj ni konec poti, temveč je pot sama. Za pokušino pa sprehod med njegovimi umetninami po straneh Šolskih razgledov. 

Strokovno in osebno v pedagoškem delu

Uvodnik

Za odraščajoče smo v obdobju adolescence izzivajoč model, tak, ki se ga lahko posnema, lahko pa se mu tudi zoperstavi. Pomembno je, da se je v odnosih z nami mogoče uriti v razreševanje konfliktov. To je največ vredno. Čeravno je takrat, ko se konflikti odvijajo, naporno. Za nas in za njih. Tega se mnogi zavemo šele pozneje. Mi takrat, ko se nam pogled usmeri v preteklost. Mladi takrat, ko odrastejo. O tem, kakšno znanje vse je potrebno v pedagoškem delu, dr. Alenka Kobolt.  Več v ŠR!

Varčevalna giljotina

O vladnih ukrepih

V tokratni številki Šolskih Razgledov precej pozornosti namenjamo vladnim varčevalnim ukrepom. Obravnavajo jih naši stalni kolumnisti – Jasna Kontler Salamon meni, da nosilcem razvoja pač ne kaže pristriči peruti, dr. Mojca Kovač Šebart pa zdajšnje domače dogajanje predstavlja v luči prvih evropskih neoliberalnih reform, ki jih je izpeljala Velika Britanija pod vodstvom Železne Lady in so bile pogubne za tamkajšnje javno šolstvo. Objavljamo mnenje dolgoletnega osnovnošolskega ravnatelja Otona Račečiča, ki ukrepe vidi kot giljotino, ravnateljice vrtca Branke Kovaček, ki se z nekaterimi ukrepi celo deloma strinja, a ob tem opozarja, da je bistvo dela v vrtcu očem skrito, ter profesorja Jurija Marussiga, ki meni, da se je država varčevanja lotila na napačnem koncu. Oglasila se je tudi civilna pobuda Kakšno šolo hočemo, v imenu katere dr. Manca Košir utemeljuje, s katerimi ukrepi se strinjajo in s katerimi ne. Objavljamo tudi pisma, v katerih nasprotniki združitve Pedagoškega inštituta in Andragoškega centra Slovenije v skupni javni zavod s še drugimi zavodi v vzgoji in izobraževanju pozivajo ministra dr. Žigo Turka, naj od namere odstopi.

Več »Klik za več!«

Vez med domom in šolo

Dijaški domovi

S kakšnimi izzivi se zdaj spoprijemajo dijaški domovi? Nova štipendijska politika je zelo neprijazna do dijakov v dijaških domovih, ker nekateri zgubijo štipendijo zaradi poenotenih socialnih transferjev – gre za polnoletne dijake –, v štipendiji pa ni več dodatka za bivanje v dijaškem domu. Zato je zdaj pereče vprašanje, koliko dijakov se bo odločilo za vpis v dom. Z omenjeni spremembami štipendijske politike hkrati tudi ožimo izobraževalno izbiro, saj se bodo mladi pogosteje odločili, da gredo v šolo v bližnji kraj, četudi jih sam program ne privlači toliko kot kakšen drug v kateri od bolj oddaljenih šol. Več v ŠR!

Verjemite v svoje zamisli

Ste danes že bili kaj ustvarjalni?

Sprašujem vas, koliko ste ustvarjalni? Iskreno povejte. Narcisoidni bi na lestvici od ena do pet po vsej verjetnosti dejali šest, manj samozavestni bi ostali nekje v dobri zlati sredini ali še nižje, torej bi dejali tri ali dva. Naj vam povem, da je resnica taka, da smo približno vsi na trojki. A tukaj se zgodba še ne konča. Lahko delate in garate, vadite in se trudite. Tako vam bo uspelo zlesti po lestvici navzgor. Kar vam želim povedati, je to, da je od vaše dejavnosti odvisno, ali boste ustvarjalnost v sebi prebudili, jo urili in ji dali priložnost, da se pokaže. Poroča Anamarija Mežan. Več v ŠR!

Vzgojiteljicam več pristojnosti

O predlogih pediatrov

Nedavno je predsednica Združenja za pediatrijo Margareta Seher Zupančič ob podpori dr. Pavleta Kornhauserja predlagala, da bi ukinili subvencije za varstvo otroka v vrtcu, ko je eden od staršev na porodniškem dopustu. Začasno izpisani otrok pa naj bi imel zagotovljeno prosto mesto takoj po izteku porodniškega dopusta. Drugi predlog pa je, da bi spremenili zakonodajo tako, da bi vzgojitelji in učitelji imeli več pristojnosti pri odločanju, kdaj otrok zaradi zdravstvenega stanja ne sme v vrtec ali šolo. Pediatrinja si torej želi predpis, ki bi določal, v kakšnem zdravstvenem stanju otrok sme ali ne sme v vrtec ali šolo in kdaj ga učitelj ali vzgojitelj sme ali mora izločiti iz skupine. Te predloge je zdravnica oblikovala zato, ker je vse preveč dojenčkov življenjsko ogroženih zaradi okužb, ki jih sorojenci prinesejo iz vrtca ali šole, in ker se zelo pogosto dogaja, da bolni otroci obiskujejo vrtec in s tem ogrožajo druge otroke.

Dve ravnateljici vrtca smo vprašali, kaj menita o predlogih, ali so sploh uresničljivi, kje se utegne zapletati in kako … Vzgojiteljico pa smo vprašali, kaj meni o drugem predlogu, ki zadeva pristojnosti vzgojiteljic in učiteljic.

Bodimo zgled

Prehrana učiteljic in učiteljev

O prehrani otrok je ogromno napisano in povedano. Imamo Zakon o šolski prehrani, imamo smernice, normative, priporočila … Teh se moramo v vrtcih in šolah dosledno držati in prav je tako. Na ravni predšolskih in osnovnošolskih otrok je od države za prehrano naših potomcev in varovancev zelo dobro poskrbljeno. Potem pa se z zorišča zdravih prehranskih navad stvari začno hitro slabšati, opozarja mag. Mojca Bukovnik, organizatorka šolske prehrane.

Več »Klik za več!«

O površnosti – površinsko?

Tovrstna nalepka je zelo vprašljiva …

Najbrž med nami, pedagoškimi delavci, ni nikogar, ki se mu ne bi že kdaj zgodilo, da je učenca, ki pri šolskem delu bolj ali manj pogosto pozablja na natančnost, kar hitro ''spredalčkal'' v kategorijo površnih učencev in pri tej oznaki nemara tudi ostal. Sama se srečujem s takšnim pristopom tako z učiteljske kot s starševske plati. Začela sem se spraševati, ali je omenjena nalepka sploh upravičena in koliko je upravičena. Piše Gabrijela Nagode.

Več »Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Predstavljamo vam letošnje dobitnike nagrad in priznanj Frana Gerbiča. Pišemo o pogledih na to, kakšen naj bi bil prehod na terciarno raven izobraževanja. Utiramo poti ustvarjalnosti – kako jo ustvarjalni učitelji spodbujajo pri učencih … Žiga Vavpotič tokrat zanimivo razmišlja o čakanju, v minianketi smo se pogovarjali o načrtovanih spremembah glede šolske prehrane, list iz dnevnika je napisala Sonja Arbeiter – z učenci so se namreč podali na ustvarjalne počitnice v osrčje Pohorja in nato izdelali celo slikanico. Za vas pa smo spraševali o delnih ocenah. Berlin je tokrat spodbudil razmislek o jeziku, popeljemo vas tudi v Indijo, deželo tisočerih barv, dišav, obrazov. S tokratno eko družabno igro učimo najmlajše ločevati odpadke, obravnavamo tudi pobudo pediatrov, da bi med drugim imele vzgojiteljice na podlagi predpisa več možnosti, da bi zavrnile bolnega otroka. Kako zgleda kuharija sredi niča? O tem v »puščavski zgodbi« priznane slovenske pediatrinje in naše odgovorne urednice. Pišemo tudi o diskalkuliji, Tereza Žerdin odgovarja na zanimivo vprašanje glede kletvic in spolnih organov, ki jih nekateri mladi nenehno otresajo. Učiteljica je namreč ukrepala, a po mnenju kolegov neustrezno. Nekdanja srčna učiteljica podaja spomine na otroške duše – tako jih pogreša, da je, četudi je upokojena, pripravljena pomagati. Telefon poiščite v ŠR! Pišemo o hvaležnosti, športni pogled tokrat noče biti ful, kul in fensi, v študentski areni pa je Hrvatica, ki se med drugim rada kopa tudi v našem morju. Kaj vse izustijo učenci pri pouku? Berite in se nasmejte! Spet smo se podali tudi med knjige. Modruje tokrat Aleksej, in sicer ob pisanki.

Ne prezrite!

Šola za ravnatelje objavlja razpis za opravljanje ravnateljskega izpita. Vabljeni ste v Kranjsko Goro na prvomajska Kekčeva doživetja s Hit holidays.

Objavljamo razpise za delovno mesto ravnatelja.

Prihodnji Šolski razgledi izidejo tokrat čez tri tedne, torej 4. maja.
Prijetne praznike in spomladanske počitnice! 

Želite prejeti ogledni izvod Šolskihrazgledov?

Sporočite nam! 01 439 78 55

E-pošta:solski.razgl@siol.net