Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXVIII, 17. februar 2017, številka 04

Vsebina časnika Šolski razgledi številka 4/2017

Pred šestimi leti smo že objavili njene slike. Bilo je ob posebni razstavi – posebni zato, ker ni šlo le za razstavo njenih likovnih dosežkov, pač pa za uresničitev njenih sanj. Izpolnila si jih je ravno ob življenjskem jubileju in z njo vred se je veselilo veliko njenih prijateljev, sodelavcev in drugih. Tudi mi! Kaj je lepšega, kot uresničevati si sanje? Včasih gre zlahka, včasih pa je težko, marsikdaj se zdi prav nemogoče. A zmeraj je pot; vsaj upanje, da je, pa zagotovo …

Slike Andreje Jelen Mernik, pomočnice direktorja Šolskega centra Celje (diplomirala je iz uporabne matematike in magistrirala s področja vodenja proizvodnje), dajejo podobo tej številki Šolskih razgledov. In če bi najraje zagrizli v rdeče jagode, češnje, maline … ne, ne, počakajte še malo. Ti sadeži so večni, tako kot čipke, ki jim delajo družbo. Občudovanje pa je dovoljeno, seveda, celo zaželeno. Tako kot – sanje.

Trgovci s strahom

Uvodnik

Se še spomnite nedavnih novoletnih in božičnih voščil? Ste morda opazili, kako pogosto so bile tokratne želje po miru in zdravju povezane s strahom in negotovostjo? Sam sem to opazil večkrat in na začetku vse skupaj pripisal svojim letom. Malo pred šestdesetim človek počasi začenja izgubljati nekaj življenjskega optimizma, predvsem pa mu počasi postane jasno, da se mu nekatere želje ne bodo uresničile. Ko sem opazil, da je strah, podoben mojemu, oznamoval tudi veliko mlajše, sem postal še pozornejši, predvsem pa me je začelo zanimati, kaj vse bi lahko bilo krivo za to nelagodje. Piše Oto Luthar.

Več »Klik za več!«

Čas pravljic in zavajajočih obljub

Začel se je lov na študente in dijake

Vsekakor je zelo očitno, da so reklame zelo in vse bolj prisotne tudi v izobraževalni sferi. Brez slabih namenov naj ob tem spomnim, da tudi šolsko ministrstvo vodi strokovnjakinja s področja propagande. Priznam, da sem se kar malce zabavala, ko sem poslušala pravljice, kako perspektivni so študiji, ki to nikakor niso (no, morda bodo perspektivni čez desetletja), ali pa pravljice o veliki mednarodni primerljivosti fakultet, za katere dobro vem, da so svojo kadrovsko ustreznost pri akreditaciji zvlekle skozi šivankino uho ...

Kakor koli je morda razumljivo, da se pred vpisom vsi hvalijo in si želijo pridobiti dovolj dijakov in študentov in kar se da dobre dijake in študente, se mi vendar zdi, da bi moralo biti izobraževanje eno tistih področij, ki bi moralo ostati vsaj približno verodostojno v vseh okoliščinah. Kolumna Jasne Kontler Salamon.

Več »Klik za več!«

Poučevanje za družbeno pravičnost

Rutarjeve lekcije

Kdo je privilegiran v naši družbi in zakaj? Tako je osnovno vprašanje, ko razmišljamo o izključevanju ljudi, družbeni pravičnosti, inkluziji, egalitarnosti, enakih pravicah za vse. Pridružujejo se nova vprašanja: Kaj sploh pomeni privilegij, kako je človeku, ki je privilegiran? In kako je ljudem, ki niso privilegirani, kako živijo, kako se počutijo, kaj si mislijo o svetu okrog sebe, ki privilegira samo nekatere ljudi, drugi pa nimajo dostopa do kapitala, pa če so še tako pridni, disciplinirani, če se še tako močno trudijo, da bi jim uspelo v življenju? Piše dr.Dušan Rutar.

Več »Klik za več!«

Knjige v pomoč pri odraščanju

List iz dnevnika

Seznam knjig v pomoč pri odraščanju, ki jih je pripravila mag. Tilka Jamnik, bom priporočila svoji skupini – poleg knjig, ki sem jih že. To so Brata Levjesrčna, Pika Nogavička in Ronja, razbojniška hči nenadkriljive Astrid Lindgren, serijo knjig o Jadranu Krtu nedavno umrle Sue Townsend, še vedno aktualna Bratovščina Sinjega Galeba Toneta Seliškarja, silno duhovita Molly Moon in njena čudovita knjiga o hipnozi Georgie Byng, opogumljajoča Solze so za luzerje Neli Kodrič ter fantastično drugačen PotovalnikJelke Godec Schmidt. Tokrat piše lingvistka, pisateljica, publicistka in predavateljica ustvarjalnega pisanja dr. Mateja Mahnič.

Več »Klik za več!«

Govor

Ob prešernovanju

Napisala sem torej govor 'iz duše'. Ga prepletla s svojimi izkušnjami, a končala s pozitivnimi mislimi, saj kdor čuti potrebo po ustvarjanju, ne bo odnehal zaradi nekaj polen v koleno. Poslušalci so me nagradili z bučnim aplavzom, da sem bila kar pošteno presenečena. Gospa z JSKD pa je rekla: »To je bilo pa res preostro. Spet te bodo vlačili po zobeh, boš videla.« Zelo iskreno o svojih izkušnjah Olga Paušič.

Več »Klik za več!«

Ne prezrite!

Nikakor ni vseeno, kako razumemo pouk zgodovine in kako ga sploh izvajamo. Zgodovina kot preteklost in sedanjost.***Svet okrog sebe razumevamo z možgani, ne z očmi. Možgani, psihologija in matematika.*** Razumeti svet s pomočjo podobe, zvoka, giba, ne le z govorjeno in zapisano besedo. Na branje filmov. ***Zdravilen odmik.Kako se Michael Winterhoff, psihiater in psihoterapevt, spoprijema s preobremenjenostjo. *** Sedem smeri, sedem podob lepote in gostoljubja Slovenije, njenega obrobja in zamejstva. Perovo, popek sveta. ***Če bi se vsi začeli počutiti drugače, se začeli upirati malim bedarijam, bi pljuvali na videz v lastno skledo – in skorajda ne bi bili več za tak svet. Si za ta(k) svet? ***Vprašal sem jo, če so jim profesorji povedali, da ima Gerlitzen tudi slovensko ime – Osojščica. O tem ni vedela nič. Osojščica, športni dan in konji, ki spijo stoje.

Za vas še Antični politični razmislek, pišemo še o učiteljevem položaju, zanima nas, kako je v teh dneh na šolah, natančneje ali vplivajo prehladne nevšečnosti in veliko gripoznih tudi na potek pouka? Predstavljamo še eno učiteljico ali čarovnico, ki pravi: »Otroci čutijo, zmorejo, vedo toliko več kot mi ,« mlade gledališčnike, ki navdušujejo s svojo predstavo Iluzija, predvsem pa smo za vas pripravili predstavitev novih knjig. Utrip šolskega vsakdanjika pa smo za vas ujeli tudi v prilogi Odzivanja – zlasti zanimivi so opis masažne urice v enem od kranjskih vrtcev, potep po vrtu in, seveda, brez knjig in branja tudi tukaj ne gre.

ODZIVANJA

Rubrika MIZŠ tokrat poroča o objavi javnega razpisa in kaj se je dogajalo v spletni klepetalnici z ministrico, objavljamo pa tudi razpis za prosto delovno mesto.