Vsi ti novi začetki

Naš komentar

Jesen je čas, ko se za poletjem, ki je bolj ali manj ležerno in počitniško, začenjajo dnevi, ponovno polni obveznosti, novih načrtov in pričakovanj, da bo drugače, kot je bilo. V to verjamemo celo večinoma pesimistično razpoloženi Slovenci. Letošnje poletje nas je že razočaralo, preveč deževno in pusto je bilo, vremenoslovci in številni preroki pa nam ne obetajo nič lepše jeseni. Nebo nam ne bo naklonjeno, na zemlji pa se prav tako napovedujejo nove krize, vojna žarišča, brezposelnost …

Prava sreča, da se v jeseni začenja tudi novo šolsko leto, izobraževalno in študijsko. Še posebej s prvošolci je cel cirkus, saj se vsi baje tako zelo veselijo šole, da komaj čakajo na prvi šolski dan.

Dozdajšnji šolski minister zavzeto napoveduje take in drugačne novosti, ki so večinoma – kot tolikokrat doslej – nepreizkušene ali pa stare, že prežvečene.

O novem ministru oz. ministrici je bolj malo znano, razen to, da je – kako razveseljivo – kandidatka tokrat ženska, ki velja celo za precej sposobno. Veliko pričakujemo od ministrice, še posebno to, da bo imela več posluha, kot so ga imeli dozdajšnji ministri z na obrobje potisnjenimi področji, kot je, denimo, izobraževanje odraslih.

Šolam, srednjim in višjim, tudi fakultetam, je treba priznati, da so na začetku šolskega leta prava zakladnica marketinških idej, fraz in floskul, s katerimi obeležujejo obvezno vizijo svoje ustanove in skušajo privabiti k vpisu. Besede, polne upanja in obetov za lepšo prihodnost, poti do poklica, do nezavidljive kariere, ki ji ni para v Evropi, vas pozdravljajo z jumbo plakatov, s svetovnega spleta, brošur, reklamnih oglasov v časopisih. Tako je francoščina TRE ŠIK, vaša pot do izobrazbe je zagotovljena na posebni višji šoli, tisti, ki se odločajo za študij psihoterapije, se morajo obvezno vprašati, kdo je bil Sigmund Freud in kdo želi biti novi Sigmund Freud. Obstaja višja strokovna šola s prednostjo (seveda ni jasno, s katero), znanje za umetnost gostoljubja si bodo bodoči študenti nabrali na šoli za gostinstvo in turizem. Ena izmed šol zagotavlja v svojem sloganu, da če boste pognali možgane, boste zagotovo poželi uspeh. Marketinška teorija pravi, da uspešni marketing zagotavlja, da dobiš, kar od šole in izobraževanja pričakuješ, šoli pa, da dosega začrtane cilje. Šole in izobraževalne institucije so, žal, v zadnjih letih vse podredile promociji, da bi si zagotovile vpis in preživetje. Storitve so sicer večinoma abstraktne in neotipljive, spremenljive in variabilne, kar pa še posebno za izobraževalne ne bi smelo veljati. Rada bi namreč verjela, da ostaja vsaj izobraževanje zadnja trdnjava odgovornosti, ki tudi uresniči, kar obljublja.

To, kar razumemo pod » konkretnim«, so tudi pričakovanja ljudi ob imenovanju nove vlade. Tokrat sta njeni prioriteti  morala in etika. Kdo pa se ne bi strinjal, da smo že tako globoko zabredli v močvirje koruptivnosti, neetičnosti in moralne oporečnosti, da so nujno potrebne spremembe? Kako pa bodo to, prosim, konkretno uresničili? Bodo podprli farmacevtsko industrijo, ki bo izumila čudežno tabletko, da bo učinkovito preprečevala tovrstne škodljive pojave? Je mogoče z več morale in etike zaposliti mlade nezaposlene? Je mogoče preprečiti naraščajočo revščino in vedno večje socialne razlike med ljudmi? Zgodovina nas uči, da sta morala in etika postranski zadevi, ko gre za preživetje; proces cepljenja ljudi, da postanejo v večini občutljivi za soljudi, odgovorni, moralni  in etični, pa dolgotrajen. In vprašanje, ali tudi uspešen. Še zlasti zato, ker je prav zdaj v Sloveniji najbolj nemoralno in neetično ravnanje nekdanje predsednice vlade, ki je bila tako predrzna, da je kar samo sebe predlagala za evropsko komisarko. Na začetku sem tudi jaz mislila, da je njeno ravnanje sporno. Vedno bolj pa postajam prepričana, da je še bolj nemoralna in sporna gonja, ki so jo sprožili mediji in njeni nekdanji vladni sodelavci. Vse, kar je premierka naredila, tudi dobrega, med svojo vladavino, se obsoja; najglasneje to počno tisti, ki so poslanci iz zapora, in tisti, ki jim ni uspelo to, kar je njej. Gre v resnici za žensko, ki je preveč samozavestna in ambiciozna v prevladujoči vladavini moških egov?

Res je že čas za nove začetke in spremembe. Grški filozof je nekoč zapisal, da nikdar ne moremo stopiti v isto reko, ker ko stopimo drugič, je toliko in toliko reke že odteklo.

Zato bi si morali samo želeti, da ne bi ostali predolgo v umazani slovenski mlakuži.

IDA SREBOTNIK