Vsebina časnika Šolski razgledi številka 14/2014
Jeseni, prelepi bogati jeseni, odpiramo okna, vrata, širimo roke. Spet je čas, da nas obdaruje s sadjem in zelenjavo, s pridelki z naših domačih vrtov, s travnikov, iz gozdov in vinogradov. Narava je radodarna pravzaprav v vseh letnih časih, a jeseni je vendarle vrhunec. Se pritožujete nad vremenom? Ne pomaga. To je, kakršno pač je. Morda pa si vrtičkarji za prihodnjo sezono priskrbite bolj pisane pripomočke in opremo. Če vam manjka zamisli, jih ima več kot dovolj Klementina Kranvogel. Spoznali smo jo že pred časom (v Šolskih razgledih št. 18/2012 in št. 8/2013), ko je bila še študentka Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani na Oddelku za tekstilstvo, in o njej med drugim zvedeli, da se najraje poigrava z vzorci. Uživa, ko se ji porajajo v glavi, še bolj pa, ko jih prenese na papir ali v računalnik in pozneje na vsakodnevna oblačila, posode in krožnike, razne okrasne predmete in, seveda, na opremo in pripomočke za vrtičkarje. Morda najdete »svoj« vzorec za vrtni predpasnik, gumijaste škornje, klobuk? Ali vsaj za prt na vrtni mizici, kak pladenj in prtičke? Klementinine likovne kompozicije, ki vam jih predstavljamo danes, so tedaj, ko jih je ustvarila v sklopu predmeta oblikovanje tekstilij, zaživeli na zavesi za spalni prostor s pogledom na vrt. Snovalka si je zamislila, da kadar zagrnemo zaveso, pa naj bo dan ali noč, imamo zmeraj pred očmi domači vrt – resničen ali pa kot kompozicijo na zavesi.
Skratka, diši po vrtu, diši po jeseni. Naj bo bogata in barvita.
Še to: v uredništvu bomo veseli, če boste zapisali kaj tudi o vaših vrtovih, predvsem šolskih – kaj se dogaja na njih, kakšna je letina, kakšni so načrti; kakšni vrtičkarji, vrtnarji, sadjarji, zeliščarji … so otroci, učenci, dijaki in vi?
Pišite, fotografirajte, delite svoje izkušnje in razmišljanja z nami.
Z ustvarjalnostjo ali brez nje
Uvodnik
Mislim, da je bilo v drugem razredu osnovne šole, ko nam je učiteljica dala za domačo nalogo naučiti se na pamet neko pesmico po svoji izbiri, češ da bo drugi dan na obisku šolski inšpektor in da bomo recitirali. Na nalogo sem se spomnil šele naslednje jutro na poti v šolo. Tako sem si med hojo v nekaj minutah pesmico kar izmislil in upal, da ne bom poklican.
Recitiral sem prvi. Učiteljica me je na koncu vprašala, kje da sem našel tako lepo pesmico. Priznal sem, da sem si jo izmislil. Oštela me je in zdelo se je, da je pri tem pretiravala zaradi inšpektorjevega obiska. On pa se je dvignil s stola in me glasno pohvalil. Ne spomnim se njegovih besed, vendar so se mi zdele takšne s težo. Težo, ki jo še dandanes občutim kot nekaj, kar je oznamovalo mojo življenjsko pot – kot nekakšno odkritje, presvetlitev, ko se ti vse, kar si slutil, nenadoma prikaže pred očmi in zaradi česar prestopiš neko navidezno mejo … Spomin je spodbudil k razmišljanju Jadrana Lenarčiča.
»Klik za več!«
Vsi ti novi začetki
Naš komentar
Marketinška teorija pravi, da uspešni marketing zagotavlja, da dobiš, kar od šole in izobraževanja pričakuješ, šoli pa, da dosega začrtane cilje. Šole in izobraževalne institucije so, žal, v zadnjih letih vse podredile promociji, da bi si zagotovile vpis in preživetje. Storitve so sicer večinoma abstraktne in neotipljive, spremenljive in variabilne, kar pa še posebno za izobraževalne ne bi smelo veljati. Ida Srebotnik bi namreč rada verjela, da ostaja vsaj izobraževanje zadnja trdnjava odgovornosti, ki tudi uresniči, kar obljublja.
»Klik za več!«
Živimo v iluziji
Prodane duše II
… Forma D–B–D´ tako formira neko posebno, zgodovinsko obliko racionalnosti, ki je bila do nastopa te forme človeškemu rodu nepoznana. Pri tem ne gre le za menedžersko skrb, pomembno je, da – enako kot forma B–D–B – formira tudi sebi primerne pravne odnose. Omenjena je bila pravica kapitalista do razpolaganja s kupljeno delovno silo, ki kot blago posebne vrste ustvarja presežno vrednost, in ta pravni odnos mora postati veljaven in samoumeven tudi ponudnikom delovne sile, kar je samo še en način preoblikovanja »duš«. Nadaljevanje razmišljanja Andreja Adama.
»Klik za več!«
Uživajmo v tem, kar počnemo
Tako svetuje Marvin Formosa z Malte
Poučevanje ni lahko delo, a je po mnenju Marvina Formose tudi zelo častno. Častno delo zato, ker ima učitelj priložnost, da spodbudi spremembo, priložnost, da spremeni osebo. Če se učitelj na učenčevo vprašanje ne odzove, nanj ne more vplivati, seveda pa lahko vpliva celo negativno. Toda če na postavljeno vprašanje učitelj odgovori z odgovorom, ki tej osebi morda odpre nov svet, potem zanjo naredi nekaj zelo velikega: ne le da sproži val sprememb in vpliva na dojemanje, pač pa lahko celo korenito spremeni življenje tega posameznika in posledično morda tudi družbe. To se sicer ne zgodi vsak dan, a vendar se dogaja sorazmerno pogosto.
»Klik za več!«
Starši-učitelji-otroci
Kdo smo Bravo MI
V naši skupini smo se odločili, da bomo pripravili članke in v njih pisali in razmišljali o stiskah, s katerimi se srečujemo mi, torej povezani v skupini Bravo MI. Predvsem bomo iskali rešitve. Res pa je, da bo beseda predvsem o tej skupini, ki je ne moremo posploševati na vso populacijo šolajočih se otrok. Prav tako naj opozorim še na to, da naša stališča niso nujno tudi stališča društva Bravo. Za napisano odgovarjamo individualno in svoje trditve tudi zagovarjamo. Besedo ima Matjaž Marussig, vodja sekcije staršev mladine in otrok s specifičnimi učnimi težavami Bravo MI.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Nekaj aktualnih zgodb, in sicer o napačnih odločitvah ali zgodovinska nuji, vzornikih, ženskih kvotah in škodljivih sporočilih naši mladi generaciji, povezanih pod naslovom Za vzgojitelje in učitelje obeh spolov* Gostili so dijake in učitelje srednjih šol iz sedmih držav Evrope in obudili stare obrti* Tkanje preproge generacij – mlajši otroci in starejši odrasli * Ubuntu – v jeziku afriškega plemena Xhosa ta beseda, ki je tudi pozdrav, pomeni »jaz sem, ker smo mi«; tokrat pa je ta pozdrav namenjen Tanji, in sicer od Rut * So odločbe o usmeritvi vedno v otrokovo korist? * List iz dnevnika tokrat izpod peresa profesorice pedagogike in francoščine, a beseda je predvsem o vpeljevanju otrok v vrtec * Naš kolumnist opazuje, razmišlja in spoznava in nam vsem namiguje, da naj odpremo okna * Zanima nas, kaj najbolj oznamuje tokratni začetek šolskega leta v vrtcih; so kakšne posebne novosti, spremembe ali stiske? * V Študentski areni o novostih pri subvencioniranem prevozu * Zdaj, ko poteka sto let od začetka prve svetovne vojne, se je pokazala lepa možnost za medpredmetno sodelovanje športne vzgoje in zgodovine. * Tudi Odzivanja prinašajo zanimivo branje – beseda je o poletju v enem od vrtcev, ki je potekalo v znamenju Emoncev, o želvicah, ki so se preselile v blok, o rudarjih (iz rovov v srca) …
Za vas smo pripravili še druge zanimivosti in nekaj stalnih rubrik, pišemo še o evropski knjižnici pod krošnjami, sprehajamo se skozi Abecedo življenja in se tokrat ustavljamo ob M, v naravi najdemo naravno pomoč za boljši spomin … Vabljeni tudi na izobraževanja o obnovljivih virih energije (OVE) in njeni učinkoviti rabe (URE), Simbioza gradi mostove med generacijami in vabi v medgeneracijski center “Na Triglav spreminjat svet!”, na brezplačne finančne delavnice …
…
